Sodna taksa je zapadla v plačilo že več kot pred štirimi leti, tako, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo pritožnikov predlog za obročno plačilo sodne takse, saj za kaj takega ni zakonskih pogojev, saj bi morala biti taksa plačana že v letu 2010. Sodišče je brez zakonske osnove drugotožniku poslalo plačilni nalog 15. 9. 2014, čeprav bi jo moralo že zdavnaj prisilno izterjati. Prošnja za obročno plačilo sodne takse je v obeh primerih prepozna in neutemeljena.
Zavoda, za katerega je sicer ugotovilo, da bi bil indiciran za sprejem nasprotnega udeleženca, ni zaprosilo za mnenje, zavod pa je po določbi prvega odstavka 32. člena ZDZdr materialnopravni udeleženec postopka za sprejem v varovani oddelek in bi zato sodišče prve stopnje skladno s prej citirano določbo pred izdajo sklepa, to je na dan sojenja, moralo pridobiti mnenje tega zavoda.
ZPP člen 242, 242/1, 337, 337/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 6.
povrnitev potnih stroškov priči - dejanski potni stroški zaradi prihoda na sodišče - nedovoljene pritožbene novote
Zakon ne omejuje pravice do povrnitve potnih stroškov od kraja stalnega bivališča do sodišča. Priča je upravičena do povračila dejanskih potnih stroškov, ki ji nastanejo zaradi prihoda na sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0076203
SPZ člen 68. ZD člen 142. ZPP člen 286, 286/2, 452, 453.
postopek v sporu majhne vrednosti – trditveno breme – pravočasnost trditev – stroški solastne nepremičnine – stroški pogreba – vzdrževanje groba – dolg do zapuščine
Stroški pogreba in vzdrževanje groba so dolg do zapuščine. Zanj tako kot za zapustnikove dolgove odgovarjajo vsi dediči do višine vrednosti podedovanega deleža. Ni odločilno, ali so bili dolgovi do zapuščine (že) priglašeni v zapuščinskem postopku. O njih namreč zapuščinsko sodišče ne odloča. Upošteva jih lahko le pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, ko ugotavlja osnovo za plačilo sodne takse za sklep o dedovanju, ki bremeni dediče. Če pa je med dediči spor o plačilu teh stroškov in jih poravna le eden, mora povračilo v višini dednih deležev, ki odpadejo na ostale dediče, uveljavljati v pravdi.
S spornim dnem so vsi delavci družbe A. d.n.o. prešli na toženo stranko. Formalno so prejeli nove pogodbe o zaposlitvi, bilo pa jim je povedano, da gre samo za formalnost zaradi prijave v obvezna zavarovanja in da se za delavce nič ne spremeni. Pri toženi stranki se je delo nadaljevalo v istih poslovnih prostorih z istimi stroji in istimi delavci, kot prej pri družbi A. d.n.o.. Te okoliščine kažejo na to, da je šlo v primeru prehoda delavcev od družbe A. d.n.o. k toženi stranki za spremembo delodajalca v smislu določbe 73. člena ZDR. Zato je kot zaposlitev pri toženi stranki, ki se upošteva pri odmeri odpravnine, potrebno upoštevati skupno delovno dobo pri obeh delodajalcih.
Plača, ki je bila med strankama dogovorjena, bi se lahko znižala le ob soglasju volj obeh strank, do tega soglasja pa ni prišlo. Zato je tožnikov zahtevek na plačilo razlike plače iz tega naslova utemeljen.
Ni dovolj, da odškodninsko tožbo vloži družba po osebi, upravičeni za zastopanje, temveč mora biti v sodnem postopku izkazano tudi, da je o vložitvi tožbe odločal tudi organ družbe, ki je za to pristojen. Če ni podana kakšna od materialnopravnih predpostavk, mora sodišče prve stopnje zavrniti tožbeni zahtevek, pri čemer je pri odločanju v tej zvezi ključnega pomena, da posamezna materialnopravna predpostavka ne obstaja ob koncu glavne obravnave v postopku pred sodiščem prve stopnje (ne pa na primer že v času vložitve tožbe).
Na pritožbi tožnika manjka njegov podpis. V takšnem primeru je pritožba nepopolna, ker ne vsebuje sestavine iz 4. točke 335. člena ZPP. Gre za obvezno sestavino, ki jo pritožba mora imeti. Ravnanje sodišča, ki je pritožbo, kot nepopolno zavrglo, je v skladu s prvim in tretjim odstavkom 343. člena ZPP.
ZPP člen 111, 112, 274, 274/1. ZDSS-1 člen 72, 72/1.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Sodno varstvo pravic se po prvem odstavku 72. člena ZDSS-1 lahko uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Da bi bila tožba vložena pravočasno, bi jo morala tožnica vložiti na pristojno sodišče najkasneje do izteka roka za vložitev tožbe. Tega dne bi morala biti izročena pristojnemu sodišču ali oddana na pošto priporočeno in bi se tudi v tem primeru štela za pravočasno. V danem primeru je tožnica tožbo vložila pri toženi stranki in je tožba na pristojno sodišče prispela po izteku tega roka, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo (274/1 čl. ZPP).
vrnitev v prejšnje stanje - izostanek z naroka - opravičilo - zamuda naroka iz opravičenega razloga - dokazno breme - načelo kontradiktornosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
Vrnitev v prejšnje stanje je procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. Zanj lahko zaprosi stranka, če zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje. Vendar je predlog upošteven le, če je rok ali narok zamudila iz opravičenega razloga. Opravičenost razloga za zamudo je treba dokazati. Dokazno breme je na stranki, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje.
Če stranka ne izkoristi možnosti za izjavo v postopku, ki jih ima, kršitve načela do izjave ni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA
VSK0006888
OZ člen 10, 131, 190, 239, 239/2, 631. ZMCGZ člen 12.
gradbena pogodba - pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - refleksna škoda - neupravičena pridobitev - podizvajalska pogodba - neposredni zahtevek podizvajalca - lastniška povezanost med izvajalcem in podizvajalcem - korporacijska škoda - javno naročilo - splošni pogoji FIDIC- dokazovanje - dokazi iz postopka mediacije - sklepčnost tožbe
Škoda iz kapitalske udeležbe ni pravno priznana škoda. Če je prišlo do zmanjšanja dobička družbe, ima odškodninski zahtevek družba, ne pa njeni družbeniki. Poleg tega je prva tožeča stranka svoj zahtevek po višini oblikovala tako, da je upoštevala dodatne stroške zaradi podaljšanja roka izvedbe in na ta način izračunala višino zahtevane odškodnine. Ker škoda zaradi manjšega dobička oziroma manjše vrednosti družbe ni enaka povečanim stroškom zaradi podaljševanja roka gradnje, zahtevku, kakršen je postavljen, ni mogoče ugoditi.
Določbe 631. člena OZ ni mogoče razlagati tako, da daje podlago tudi za vzpostavitev odškodninske obveznosti naročnika do podizvajalca v primeru, da naročnik krši obveznosti, ki jih je sprejel v razmerju do izvajalca.
Za obe tožeči stranki velja, da nista izkazali obogatitve tožene stranke. Tožena stranka s tem, ko naj bi tožečima nastajali stroški, ni bila v ničemer obogatena. V zadevi III Ips 54/2009 je bilo res govora o neupravičeni obogatitvi podizvajalca, vendar je šlo za plačilo dodatno opravljenih del, za katera je bil naročnik obogaten in jih ni plačal na podlagi pogodbe. V predmetni zadevi pa je tožena stranka dodatna dela plačala prvi tožeči stranki na podlagi sklenjenih aneksov in zato ni bila obogatena.
Sodišču ni potrebno izvajati dokazov za dokazovanje nesklepčnih trditev, enako velja za dokazovanje premalo konkretnih trditev (kakršne so bile trditve o višini škode, ki naj bi nastala prvi tožeči stranki) in za dokazovanje nespornih dejstev (nesklepčnost in nekonkretiziranost pa sta bili ob nespornih dejstvih podlaga zavrnitvi zahtevka).
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zaradi prepovedi retroaktivnosti, sprememba tretjega odstavka 74. člena ZIZ ne more učinkovati za nazaj. Zato je navedeno določbo mogoče upoštevati le za procesna dejanja upnika, ki jih opravi po začetku veljavnosti ZIZ-J, to je od 30.7.2014 dalje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081399
OZ člen 15, 20, 20/1, 82, 82/2, 103, 107, 108, 108/1. ZPP člen 184, 184/1, 184/2.
nacionalna blagovna znamka – mednarodni model – licenčna pogodba – kršitev pogodbe – pogajanje – sporne določbe pogodbe – razlaga spornih določil – odpoved pogodbe – fiksna pogodba – dodatni rok za izpolnitev pogodbe – sprememba tožbe v pritožbenem postopku
Kot sporne je treba razumeti le tiste določbe pogodbe, ki glede na besedilo, včasih tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno odvzeto omogočajo več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.
Tako kot pogodba lahko nastane samo s soglasno voljo pogodbenih strank se lahko tudi spremeni ali preneha, razen, če gre za situacije iz 103. člena OZ in naslednjih ali če se stranki drugače dogovorita. Enostranski odstop od pogodbe torej (če ne gre za fiksno pogodbo) nima pravnega učinka.
plačilo razlike plače - plača - plačilo za delo - obveznost plačila - pravna oseba - stečaj - neizkoriščen letni dopust - nadomestilo - odškodnina
Tožnica je ob uvedbi stečajnega postopka poleg prijave terjatve v stečajnem postopku vložila tudi zahtevo za priznanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca. Jamstveni in preživninski sklad RS ji je z odločbo priznal pravico do izplačila neizplačane plače in neizplačanih nadomestil plače za plačane odsotnosti z dela za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja. Priznani del je bil tožnici izplačan in prejete zneske je tožnica v tožbenem zahtevku upoštevala. Stečajni postopek nad toženo stranko je bil s sklepom ustavljen, zato je tožnica upravičena do plačila plač za celotno vtoževano obdobje, zmanjšanih za že prejete zneske.
Tožnica objektivno ni mogla izrabiti letnega dopusta. Na prošnjo stečajnega upravitelja je prihajala na delo in pripravljala listine za potrebe stečaja. Ker tožnica iz razlogov na strani tožene stranke ni mogla izrabiti letnega dopusta, je upravičena do odškodnine za neizrabljen letni dopust.
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnica je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnica ni uveljavljala pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato ji navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
Ne sme ostati prezrto, da gre pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja za omejevalni ukrep še preden je bil obdolženi spoznan za krivega, ko je torej pridobljeno zakonsko opravičilo za izrek omenjene stranske kazni. Namesto z retributivnim sankcioniranjem imamo tako opraviti s preventivnim sankcioniranjem, ki mora biti, podobno kot pri priporu, zaradi izostalega krivdnega substrata restriktivno in ob polnem upoštevanju načela sorazmernosti, kot je sicer uveljavljano v ustaljeni ustavnopravni praksi (prim. odločba Ustavnega sodišča U-I-328/2004 z dne 29. 5. 2008). Zadnje pomeni, da morajo biti pri oceni tveganja, na katerega se pritožnica sklicuje, skupaj upoštevane obdolženčeva osebnost, prejšnje življenje in način storitve kaznivega dejanja, ki najprej utemeljujejo bojazen, da bo še naprej ogrožal javni promet in šele nato predvidevanje, da mu bo izrečena navedena stranska kazen ali varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.
zavrženje tožbe - datum prenehanja delovnega razmerja - res iudikata - pravnomočno razsojena stvar
Ker je bil tožbeni zahtevek tožeče stranke za ugotovitev, da ji delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 18. 2. 1998, temveč je trajalo do dne 13. 10. 2002 (ker bi tedaj po veljavnih predpisih izpolnila delovno dobo 40 let za upokojitev), že pravnomočno končan, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo (2. odstavek 319. člena ZPP).
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0076236
ZPP člen 458, 458/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZOdvT tarifna številka 2202.
nagrada za enostavno pisanje – bistvena kršitve določb pravdnega postopka – posojilna pogodba
Toženka neutemeljeno očita prvemu sodišču smiselno uveljavljano bistveno kršitev določb postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z oceno njene izpovedbe. Sodišče prve stopnje ni napačno razumelo toženkine izpovedbe, saj ni štelo, da je toženka izpovedala, da ji je tožnik mogoče res poznal kakšno sliko o pnevmatikah in platiščih. Dokazno oceno o toženkini izpovedbi (da ji je tožnik mogoče res poslal kakšno sliko) kot neprepričljivi je prvo sodišče smiselno povezalo s tem, da toženka ni pojasnila, katero sliko oziroma sliko o čem ji je tožnik morda poslal (če ni šlo za pnevmatike in platišča), ter da je tožnikovo izpoved v tem delu (njegovo pošiljanje slike o platiščih in pnevmatikah toženki iz trgovine s tem blagom) potrdila priča.
Tožena stranka je izbrala dva kandidata, ki ustrezata razpisnim pogojem izobrazbe in delovnih izkušenj. Tudi če bi izbrana kandidata imela neustrezno izobrazbo, to še ne bi zadostovalo za odškodninsko odgovornost tožene stranke zaradi diskriminacije. Zato pritožbeni očitki o neustrezni formalni izobrazbi izbranih kandidatov niso bistveni.
Pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati tožničinih pritožbenih navedb o diskriminaciji zaradi starosti in prikriti diskriminaciji zaradi (ne)znanja slovenskega jezika, ker naj bi bila v razpisu zahtevana stopnja znanja previsoka za to delovno mesto. Zgolj dejstvo, da sta bila izbrana kandidata mlajša kot tožnica in da sta se šolala in pridobila delovne izkušnje v Sloveniji, ne kažejo na to, da bi bila tožnica diskriminirana.