• Najdi
  • 1
  • od 37
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sklep II Cp 266/2015
    30.1.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0082429
    ZPP člen 242, 242/1, 337, 337/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 6.
    povrnitev potnih stroškov priči - dejanski potni stroški zaradi prihoda na sodišče - nedovoljene pritožbene novote
    Zakon ne omejuje pravice do povrnitve potnih stroškov od kraja stalnega bivališča do sodišča. Priča je upravičena do povračila dejanskih potnih stroškov, ki ji nastanejo zaradi prihoda na sodišče.
  • 2.
    VSL sklep I Cp 247/2015
    30.1.2015
    SODNE TAKSE
    VSL0076213
    ZST-1 člen 11.
    obročno plačilo sodne takse – predlog za obročno plačilo sodne takse – zavrženje predloga – plačilni nalog – prisilna izterjava
    Sodna taksa je zapadla v plačilo že več kot pred štirimi leti, tako, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo pritožnikov predlog za obročno plačilo sodne takse, saj za kaj takega ni zakonskih pogojev, saj bi morala biti taksa plačana že v letu 2010. Sodišče je brez zakonske osnove drugotožniku poslalo plačilni nalog 15. 9. 2014, čeprav bi jo moralo že zdavnaj prisilno izterjati. Prošnja za obročno plačilo sodne takse je v obeh primerih prepozna in neutemeljena.
  • 3.
    VSC sklep Cp 59/2015
    30.1.2015
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSC0004289
    ZDZdr člen 79.
    mnenje socialno varstvenega zavoda
    Zavoda, za katerega je sicer ugotovilo, da bi bil indiciran za sprejem nasprotnega udeleženca, ni zaprosilo za mnenje, zavod pa je po določbi prvega odstavka 32. člena ZDZdr materialnopravni udeleženec postopka za sprejem v varovani oddelek in bi zato sodišče prve stopnje skladno s prej citirano določbo pred izdajo sklepa, to je na dan sojenja, moralo pridobiti mnenje tega zavoda.
  • 4.
    VSL sklep I Cp 2801/2014
    30.1.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0076203
    SPZ člen 68. ZD člen 142. ZPP člen 286, 286/2, 452, 453.
    postopek v sporu majhne vrednosti – trditveno breme – pravočasnost trditev – stroški solastne nepremičnine – stroški pogreba – vzdrževanje groba – dolg do zapuščine
    Stroški pogreba in vzdrževanje groba so dolg do zapuščine. Zanj tako kot za zapustnikove dolgove odgovarjajo vsi dediči do višine vrednosti podedovanega deleža. Ni odločilno, ali so bili dolgovi do zapuščine (že) priglašeni v zapuščinskem postopku. O njih namreč zapuščinsko sodišče ne odloča. Upošteva jih lahko le pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, ko ugotavlja osnovo za plačilo sodne takse za sklep o dedovanju, ki bremeni dediče. Če pa je med dediči spor o plačilu teh stroškov in jih poravna le eden, mora povračilo v višini dednih deležev, ki odpadejo na ostale dediče, uveljavljati v pravdi.
  • 5.
    VDSS sodba Psp 487/2014
    29.1.2015
    INVALIDI
    VDS0013654
    ZPIZ-1 člen 67. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 38.
    invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - sporazum s Srbijo
    Tožniku je bila priznana pravica do invalidske pokojnine v Republiki Srbiji, ki je pri priznanju pravice in tudi pri odmeri pokojnine upoštevala pokojninsko dobo, ki jo je tožnik dopolnil v Republiki Sloveniji. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da se po uveljavitvi Sporazuma z BIH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju in odmeri invalidske pokojnine, v konkretnem primeru v Republiki Srbiji, pri toženi stranki tudi na podlagi 2. odstavka 194. člena ZPIZ-1, ki določa, da se isto obdobje lahko šteje v zavarovalno dobo le enkrat, če s tem zakonom ni drugače določeno, ne more uveljaviti drugih pokojninskih dajatev.
  • 6.
    VDSS sodba Psp 560/2014
    29.1.2015
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0013338
    ZPIZ-1 člen 253, 276. ZUP člen 125, 125/1, 126.
    odškodninska odgovornost - zamudne obresti - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
    Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja, ki se ne začne po uradni dolžnosti, se začne na zahtevo zavarovanca, kakor je to določeno v prvem odstavku 259. člena ZPIZ-1, zato opustitev odmere predčasne pokojnine brez zmanjšanja, ob izpolnitvi polne starosti tožnice s strani tožene stranke, ne pomeni njenega protipravnega ravnanja. Zato ni podan eden izmed elementov civilnega delikta, ki morajo biti podani kumulativno, kakor to določa 131. člen OZ. Tožeča stranka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni dokazala, da bi tožena stranka ravnala protipravno, niti da bi škodo tožeči stranki povzročila iz malomarnosti. Ob uporabi prvega odstavka 276. člena ZPIZ-1 je tožbeni zahtevek na tem pravnem temelju za plačilo zakonskih zamudni obresti iz naslova odškodnine zakonito zavržen.
  • 7.
    VDSS sodba Pdp 1370/2014
    29.1.2015
    DELOVNO PRAVO
    VDS0013495
    ZDR člen 126, 130.
    plača - plačilo za delo - znižanje plače
    Delodajalec z enostransko objavo na oglasni deski o znižanju plač za 5 % ne more spremeniti predhodno sklenjenega ustnega dogovora o obračunavanju plač. Zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
  • 8.
    VDSS sodba in sklep Psp 524/2014
    29.1.2015
    INVALIDI
    VDS0013849
    ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-3, 63.
    invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - poškodba pri delu
    Tožena stranka je tožnika z izpodbijano odločbo razvrstila v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu 30 % in bolezni 70 % in mu priznal pravico do dela na delovnem mestu z omejitvami, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno. Pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti po 1. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine po 67. členu ZPIZ-1, ni utemeljen.

    Vprašanje razpoložljivosti delovnega mesta ne more vplivati na oceno invalidnosti. Po definiciji, določeni v 60. členu ZPIZ-1, so za nastanek invalidnosti ključnega pomena spremembe v zdravstvenem stanju in to takšne spremembe, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in zavarovancu zmanjšajo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje.
  • 9.
    VSK sklep Cpg 344/2014
    29.1.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSK0006206
    ZGD-1 člen 505, 507, 507/1, 510, 510/2. ZPP člen 286, 286/1.
    odškodninska tožba zoper poslovodjo družbe - sklep skupščine - materialnopravna predpostavka
    Ni dovolj, da odškodninsko tožbo vloži družba po osebi, upravičeni za zastopanje, temveč mora biti v sodnem postopku izkazano tudi, da je o vložitvi tožbe odločal tudi organ družbe, ki je za to pristojen. Če ni podana kakšna od materialnopravnih predpostavk, mora sodišče prve stopnje zavrniti tožbeni zahtevek, pri čemer je pri odločanju v tej zvezi ključnega pomena, da posamezna materialnopravna predpostavka ne obstaja ob koncu glavne obravnave v postopku pred sodiščem prve stopnje (ne pa na primer že v času vložitve tožbe).
  • 10.
    VSK sodba Cpg 390/2014
    29.1.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA
    VSK0006888
    OZ člen 10, 131, 190, 239, 239/2, 631. ZMCGZ člen 12.
    gradbena pogodba - pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - refleksna škoda - neupravičena pridobitev - podizvajalska pogodba - neposredni zahtevek podizvajalca - lastniška povezanost med izvajalcem in podizvajalcem - korporacijska škoda - javno naročilo - splošni pogoji FIDIC- dokazovanje - dokazi iz postopka mediacije - sklepčnost tožbe
    Škoda iz kapitalske udeležbe ni pravno priznana škoda. Če je prišlo do zmanjšanja dobička družbe, ima odškodninski zahtevek družba, ne pa njeni družbeniki. Poleg tega je prva tožeča stranka svoj zahtevek po višini oblikovala tako, da je upoštevala dodatne stroške zaradi podaljšanja roka izvedbe in na ta način izračunala višino zahtevane odškodnine. Ker škoda zaradi manjšega dobička oziroma manjše vrednosti družbe ni enaka povečanim stroškom zaradi podaljševanja roka gradnje, zahtevku, kakršen je postavljen, ni mogoče ugoditi.

    Določbe 631. člena OZ ni mogoče razlagati tako, da daje podlago tudi za vzpostavitev odškodninske obveznosti naročnika do podizvajalca v primeru, da naročnik krši obveznosti, ki jih je sprejel v razmerju do izvajalca.

    Za obe tožeči stranki velja, da nista izkazali obogatitve tožene stranke. Tožena stranka s tem, ko naj bi tožečima nastajali stroški, ni bila v ničemer obogatena. V zadevi III Ips 54/2009 je bilo res govora o neupravičeni obogatitvi podizvajalca, vendar je šlo za plačilo dodatno opravljenih del, za katera je bil naročnik obogaten in jih ni plačal na podlagi pogodbe. V predmetni zadevi pa je tožena stranka dodatna dela plačala prvi tožeči stranki na podlagi sklenjenih aneksov in zato ni bila obogatena.

    Sodišču ni potrebno izvajati dokazov za dokazovanje nesklepčnih trditev, enako velja za dokazovanje premalo konkretnih trditev (kakršne so bile trditve o višini škode, ki naj bi nastala prvi tožeči stranki) in za dokazovanje nespornih dejstev (nesklepčnost in nekonkretiziranost pa sta bili ob nespornih dejstvih podlaga zavrnitvi zahtevka).
  • 11.
    VDSS sodba Psp 645/2014
    29.1.2015
    SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS0013360
    ZPP člen 318, 318/1. ZUTD člen 140, 140/1, 140/1-2, 140/2, 140/2-3.
    zamudna sodba - brezposelnost - denarno nadomestilo
    V skladu z 2. alinejo prvega odstavka 140. člena ZUTD ima Zavod RS za zaposlovanje pravico zahtevati vračilo denarnega nadomestila po nastanku razlogov, zaradi katerih denarno nadomestilo po zakonu preneha ali miruje. Tožeča stranka je po tem, ko je ugotovila, da je toženec sklenil pogodbo o zaposlitvi, izdala odločbo, da toženi stranki pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo preneha z določenim dnem. Odločba je postala pravnomočna. Za vrnitev preveč izplačanega denarnega nadomestila je imela tožeča stranko podlago v 3. alineji drugega odstavka 140. člena ZUTD.
  • 12.
    VSL sodba II Cp 2943/2014
    29.1.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0082444
    ZPP člen 212, 437. OZ člen 2, 3, 9, 366, 366/2. ZIZ člen 62.
    spor majhne vrednosti - izpolnitev pogodbene obveznosti - plačilo oskrbnine za vrtec - dokazno breme - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - pasivna legitimacija - zastaranje - pretrganje zastaranja
    Materialno dokazno breme se ne spreminja. Nasprotno velja za procesno dokazno breme. Med postopkom prehaja iz ene strani na drugo, sodišče pa ga mora razporediti, upoštevajoč 212. člen ZPP.
  • 13.
    VDSS sodba Pdp 1318/2014
    29.1.2015
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VDS0013493
    ZDR člen 184. OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 135.
    vmesna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost
    Tožnica (prodajalka) je spornega dne opravljala svoje delo na blagajni v prodajalni tožene stranke, ko sta do nje pristopila dva moška, ji v glavo uperila vsak svojo pištolo in od nje zahtevala denar iz blagajne. Tožnica je zaradi šoka udarjala po tipkah na blagajni, vendar se ta ni odprla, medtem pa je v prodajalno vstopil delavec tožene stranke. Ko ga je tožnica zagledala, je zaklicala na pomoč, takoj zatem pa jo je eden od roparjev z ročajem strelnega orožja udaril po glavi in jo poškodoval. Tožena stranka je imela v prodajalni tistega dne nameščen le lažen videonadzor, drugih preventivnih ukrepov za zagotavljanje varnosti zaposlenih pa ni imela. Tožena stranka bi morala izvajati učinkovit(ejš)e preventivne ukrepe (fizično varovanje prodajalne ali delujoč videonadzor), saj bi to prispevalo k zmanjšanju tveganja za varnost zaposlenih. Ker tega ni storila, je tožnici za vtoževano škodo v celoti odškodninsko odgovorna.
  • 14.
    VDSS sodba Psp 475/2014
    29.1.2015
    INVALIDI
    VDS0013311
    ZPIZ-1 člen 34, 157, 157/1.
    invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - datum priznanja pravice - datum izplačevanja invalidske pokojnine
    Za odločitev, od kdaj dalje je tožnica upravičena do izplačila invalidske pokojnine, je ključen prvi odstavek 157. člena ZPIZ-1. Ta določa, da pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Tožnici je zavarovanje prenehalo na podlagi njene izjave z 9. 12. 2011, zato se ji invalidska pokojnina, upoštevaje prvi odstavek 157. člena ZPIZ-1, lahko izplačuje šele od prenehanja zavarovanja dalje, torej od 10. 12. 2011.
  • 15.
    VSM sklep I Cp 1354/2014
    29.1.2015
    SODNE TAKSE - DEDNO PRAVO
    VSM0022301
    ZTS-1 člen 5, 5/1, 5/1-13, 13, 13/1, 34, 34/3, 34/4. ZST-1 tar. št. 9221.
    umik pritožbe - nastanek taksne obveznosti
    Taksna obveznost, ki jo je treba plačati ob domnevi (fikciji) umika pritožbe zaradi neplačila takse zanjo, nastane ob pravnomočnosti sklepa o umiku.
  • 16.
    VSL sodba in sklep II Cp 2892/2014
    29.1.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL0082441
    ZPP člen 115, 116, 339, 339/2, 339/2-8.
    vrnitev v prejšnje stanje - izostanek z naroka - opravičilo - zamuda naroka iz opravičenega razloga - dokazno breme - načelo kontradiktornosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
    Vrnitev v prejšnje stanje je procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. Zanj lahko zaprosi stranka, če zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje. Vendar je predlog upošteven le, če je rok ali narok zamudila iz opravičenega razloga. Opravičenost razloga za zamudo je treba dokazati. Dokazno breme je na stranki, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje.

    Če stranka ne izkoristi možnosti za izjavo v postopku, ki jih ima, kršitve načela do izjave ni.
  • 17.
    VSK sklep II Ip 9/2015
    29.1.2015
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0006101
    ZIZ člen 72, 72/2, 74, 74/3.
    odlog na predlog upnika – trajanje odloga - ZIZ-J
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zaradi prepovedi retroaktivnosti, sprememba tretjega odstavka 74. člena ZIZ ne more učinkovati za nazaj. Zato je navedeno določbo mogoče upoštevati le za procesna dejanja upnika, ki jih opravi po začetku veljavnosti ZIZ-J, to je od 30.7.2014 dalje.
  • 18.
    VDSS sodba Pdp 1024/2014
    29.1.2015
    DELOVNO PRAVO
    VDS0013727
    ZDR člen 42, 126, 131.
    plačilo razlike plače - plača - plačilo za delo - obveznost plačila - pravna oseba - stečaj - neizkoriščen letni dopust - nadomestilo - odškodnina
    Tožnica je ob uvedbi stečajnega postopka poleg prijave terjatve v stečajnem postopku vložila tudi zahtevo za priznanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca. Jamstveni in preživninski sklad RS ji je z odločbo priznal pravico do izplačila neizplačane plače in neizplačanih nadomestil plače za plačane odsotnosti z dela za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja. Priznani del je bil tožnici izplačan in prejete zneske je tožnica v tožbenem zahtevku upoštevala. Stečajni postopek nad toženo stranko je bil s sklepom ustavljen, zato je tožnica upravičena do plačila plač za celotno vtoževano obdobje, zmanjšanih za že prejete zneske.

    Tožnica objektivno ni mogla izrabiti letnega dopusta. Na prošnjo stečajnega upravitelja je prihajala na delo in pripravljala listine za potrebe stečaja. Ker tožnica iz razlogov na strani tožene stranke ni mogla izrabiti letnega dopusta, je upravičena do odškodnine za neizrabljen letni dopust.
  • 19.
    VDSS sklep Psp 615/2014
    29.1.2015
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0013354
    ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/3, 343, 343/4.
    zavrženje pritožbe - poslovna sposobnost - pravdna sposobnost
    Tožnik sam nima poslovne sposobnosti, saj mu je ta odvzeta. Zato je potrebno pritožbo, ki jo je vložil sam, kot nedovoljeno zavreči (4. odstavek 343. člena ZPP).
  • 20.
    VSM sklep II Kp 35669/2014
    29.1.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM0022331
    ZKP člen 137, 137/4.
    kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - začasen odvzem vozniškega dovoljenja med kazenskim postopkom - vrnitev vozniškega dovoljenja - omejevalni ukrep - načelo sorazmernosti - restriktiven pristop - ocena tveganja - relevantne okoliščine
    Ne sme ostati prezrto, da gre pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja za omejevalni ukrep še preden je bil obdolženi spoznan za krivega, ko je torej pridobljeno zakonsko opravičilo za izrek omenjene stranske kazni. Namesto z retributivnim sankcioniranjem imamo tako opraviti s preventivnim sankcioniranjem, ki mora biti, podobno kot pri priporu, zaradi izostalega krivdnega substrata restriktivno in ob polnem upoštevanju načela sorazmernosti, kot je sicer uveljavljano v ustaljeni ustavnopravni praksi (prim. odločba Ustavnega sodišča U-I-328/2004 z dne 29. 5. 2008). Zadnje pomeni, da morajo biti pri oceni tveganja, na katerega se pritožnica sklicuje, skupaj upoštevane obdolženčeva osebnost, prejšnje življenje in način storitve kaznivega dejanja, ki najprej utemeljujejo bojazen, da bo še naprej ogrožal javni promet in šele nato predvidevanje, da mu bo izrečena navedena stranska kazen ali varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.
  • 1
  • od 37
  • >
  • >>