Sodna taksa je zapadla v plačilo že več kot pred štirimi leti, tako, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo pritožnikov predlog za obročno plačilo sodne takse, saj za kaj takega ni zakonskih pogojev, saj bi morala biti taksa plačana že v letu 2010. Sodišče je brez zakonske osnove drugotožniku poslalo plačilni nalog 15. 9. 2014, čeprav bi jo moralo že zdavnaj prisilno izterjati. Prošnja za obročno plačilo sodne takse je v obeh primerih prepozna in neutemeljena.
ZPP člen 242, 242/1, 337, 337/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 6.
povrnitev potnih stroškov priči - dejanski potni stroški zaradi prihoda na sodišče - nedovoljene pritožbene novote
Zakon ne omejuje pravice do povrnitve potnih stroškov od kraja stalnega bivališča do sodišča. Priča je upravičena do povračila dejanskih potnih stroškov, ki ji nastanejo zaradi prihoda na sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0076203
SPZ člen 68. ZD člen 142. ZPP člen 286, 286/2, 452, 453.
postopek v sporu majhne vrednosti – trditveno breme – pravočasnost trditev – stroški solastne nepremičnine – stroški pogreba – vzdrževanje groba – dolg do zapuščine
Stroški pogreba in vzdrževanje groba so dolg do zapuščine. Zanj tako kot za zapustnikove dolgove odgovarjajo vsi dediči do višine vrednosti podedovanega deleža. Ni odločilno, ali so bili dolgovi do zapuščine (že) priglašeni v zapuščinskem postopku. O njih namreč zapuščinsko sodišče ne odloča. Upošteva jih lahko le pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, ko ugotavlja osnovo za plačilo sodne takse za sklep o dedovanju, ki bremeni dediče. Če pa je med dediči spor o plačilu teh stroškov in jih poravna le eden, mora povračilo v višini dednih deležev, ki odpadejo na ostale dediče, uveljavljati v pravdi.
Zavoda, za katerega je sicer ugotovilo, da bi bil indiciran za sprejem nasprotnega udeleženca, ni zaprosilo za mnenje, zavod pa je po določbi prvega odstavka 32. člena ZDZdr materialnopravni udeleženec postopka za sprejem v varovani oddelek in bi zato sodišče prve stopnje skladno s prej citirano določbo pred izdajo sklepa, to je na dan sojenja, moralo pridobiti mnenje tega zavoda.
invalidnost I. kategorije - invalid III. kategorije - sprememba v stanju invalidnosti - dodatne omejitve
V sporni zadevi ne gre za spremembo v stanju invalidnosti, kajti dodatne omejitve, kot jih v mnenju navaja izvedenski organ, so bile potrebne že od datuma, ko je bila tožnica razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in so ji bile priznane pravice iz invalidskega zavarovanja. Zato ni mogoče uporabiti določbe drugega odstavka 163. člena ZPIZ-1 (po katerem, v primeru, če nastanejo v stanju invalidnosti ali telesne okvare spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe). Tožnici gredo nove pravice iz invalidskega zavarovanja že s prvim dnem po datumu, ko je odločba o razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti postala pravnomočna.
plačilo razlike plače - plača - plačilo za delo - obveznost plačila - pravna oseba - stečaj - neizkoriščen letni dopust - nadomestilo - odškodnina
Tožnica je ob uvedbi stečajnega postopka poleg prijave terjatve v stečajnem postopku vložila tudi zahtevo za priznanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca. Jamstveni in preživninski sklad RS ji je z odločbo priznal pravico do izplačila neizplačane plače in neizplačanih nadomestil plače za plačane odsotnosti z dela za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja. Priznani del je bil tožnici izplačan in prejete zneske je tožnica v tožbenem zahtevku upoštevala. Stečajni postopek nad toženo stranko je bil s sklepom ustavljen, zato je tožnica upravičena do plačila plač za celotno vtoževano obdobje, zmanjšanih za že prejete zneske. Tožnica objektivno ni mogla izrabiti letnega dopusta. Na prošnjo stečajnega upravitelja je prihajala na delo in pripravljala listine za potrebe stečaja. Ker tožnica iz razlogov na strani tožene stranke ni mogla izrabiti letnega dopusta, je upravičena do odškodnine za neizrabljen letni dopust.
Tožena stranka je ravnala zakonito, ko je tožnici dodaten dan letnega dopusta priznala le za otroka, ki je bil mlajši od 10 let. Takšna odločitev je v skladu z določbo 38. člena ZDDO, po katerem se delavcu letni dopust poveča za največ tri dni za njegove socialne in zdravstvene razmere, kot so kronična in druga daljša bolezen, skrb za otroke do 10 leta starosti in druge razmere, v katerih delavec živi. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožničin zahtevek, da se toženi stranki naloži, da tožnici za sporno leto prizna pravico do enega dodatnega dne letnega dopusta za drugega otroka, ki je že starejši od 10 let.
Tožnik je v pravno relevantnem obdobju na državnem tekmovanju v judu dvakrat dosegel 3. mesto, zato je v obravnavani zadevi izpolnjen dejanski stan iz prvega odstavka 47. člena v zvezi s 24. členom ZŠtip za nadaljnje izplačevanje Zoisove štipendije. Izpodbijana zavrnilna posamična upravna akta je zato sodišče prve stopnje kot nezakonita utemeljeno odpravilo, tožniku priznalo pravico do nadaljnjega prejemanja Zoisove štipendije v študijskem letu 2012/2013 ter toženi stranki naložilo izdajo odločbe o odmeri Zoisove štipendije in izplačilo zneskov Zoisove štipendije za leto 2012/2013.
V skladu z 2. alinejo prvega odstavka 140. člena ZUTD ima Zavod RS za zaposlovanje pravico zahtevati vračilo denarnega nadomestila po nastanku razlogov, zaradi katerih denarno nadomestilo po zakonu preneha ali miruje. Tožeča stranka je po tem, ko je ugotovila, da je toženec sklenil pogodbo o zaposlitvi, izdala odločbo, da toženi stranki pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo preneha z določenim dnem. Odločba je postala pravnomočna. Za vrnitev preveč izplačanega denarnega nadomestila je imela tožeča stranko podlago v 3. alineji drugega odstavka 140. člena ZUTD.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 51.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada - stroški
Kakor to izhaja iz sodnega spisa, je bilo potrebno v nadaljevanju postopka še dopolnilno mnenje in zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi, da je sodišče prve stopnje lahko celovito ugotovilo dejansko stanje. Zgolj zaradi tega pritožbeno sodišče ne more sprejeti pritožbene graje, da je bila odločitev o stroških, odmerjenih izvedencev za opravljeno izvedensko delo, preuranjena.
Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 9, 9/1. ZDR člen 130. ZPSDP člen 8.
stroški prevoza na delo in z dela
Okoliščina, da tožnik ni dal pisne izjave takoj, ko je zaradi prenehanja uporabe službenega vozila postal upravičen do povrnitve stroškov prevoza na delo in z dela, ne pomeni, da je zaradi tega izgubil pravico do povrnitve dejansko nastalih stroškov. Navedena opustitev pomeni zgolj to, da toženi stranki za čas do prejema tožnikove izjave ni možno očitati, da tožniku ni povrnila teh stroškov, zaradi česar tožnik ni upravičen do zakonskih zamudnih obresti od stroškov, ki so mu nastali do datuma podaje izjave.
Ni dovolj, da odškodninsko tožbo vloži družba po osebi, upravičeni za zastopanje, temveč mora biti v sodnem postopku izkazano tudi, da je o vložitvi tožbe odločal tudi organ družbe, ki je za to pristojen. Če ni podana kakšna od materialnopravnih predpostavk, mora sodišče prve stopnje zavrniti tožbeni zahtevek, pri čemer je pri odločanju v tej zvezi ključnega pomena, da posamezna materialnopravna predpostavka ne obstaja ob koncu glavne obravnave v postopku pred sodiščem prve stopnje (ne pa na primer že v času vložitve tožbe).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0082444
ZPP člen 212, 437. OZ člen 2, 3, 9, 366, 366/2. ZIZ člen 62.
spor majhne vrednosti - izpolnitev pogodbene obveznosti - plačilo oskrbnine za vrtec - dokazno breme - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - pasivna legitimacija - zastaranje - pretrganje zastaranja
Materialno dokazno breme se ne spreminja. Nasprotno velja za procesno dokazno breme. Med postopkom prehaja iz ene strani na drugo, sodišče pa ga mora razporediti, upoštevajoč 212. člen ZPP.
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 287, 287/2, 288, 378.
spor majhne vrednosti – plačilo računov – zamuda s plačilom – zamudne obresti – vračunavanje obveznosti – dolžnikova izjava o vračunavanju – vrstni red vračunavanja
Sodišče je ugotovilo, da tožena stranka ob izpolnitvi ni navedla, po kakšnem vrstnem redu naj se vračunavajo obveznosti. Sodišče je zato opravilo vračunavanje v skladu z 2. odstavkom 287. člena OZ, po katerem se takrat, ko ni dolžnikove izjave o vračunavanju, obveznosti poravnavajo po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev.
ZFPPIPP člen 365, 365/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7.
končni načrt razdelitve posebne stečajne mase - nagrada upravitelja - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - DDV - odmera nagrade
Ker upraviteljica v končnem načrtu razdelitve posebne stečajne mase kot stroška, ki bremeni posebno stečajno maso, ni predlagala tudi stroška 22% DDV od obračunane nagrade upraviteljice, ji je ta strošek prvostopenjsko sodišče neutemeljeno priznalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSK00011777
ZKP-UPB4 člen 506, 506/4. KZ-1-UPB2 člen 61. ZST-1 člen 11, 11/1.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti - odločba o stroških postopka - denarna socialna pomoč
Obsojeni šele v pritožbi navaja razloge, zakaj ni plačal naložene obveznosti v pogojni obsodbi, vendar so le-ti neutemeljeni. Sodišče prve stopnje je razpisalo narok, glede katerega je bilo vabilo obsojencu vročeno, vendar na narok ni pristopil niti svojega izostanka ni opravičil, prav tako medtem tudi ni poravnal svoje obveznosti do oškodovanke.
ZPIZ-1 člen 36, 36/1, 36/2, 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ/92 člen 202, 202/1, 202/1-2. TZPZ člen 126, 126/1.
starostna pokojnina - zavarovalna doba
V spornem obdobju (od 1967 do 1974) so se delovna razmerja urejala v Temeljnem zakonu o delovnih razmerjih. Glede na to pravno ureditev je toženec pravilno odločil, ko je tožniku na podlagi listinskega dokaza obdobje od 4. 1. 1972 do 15. 8. 1972 priznal v zavarovalno dobo. Priznanje ostalega spornega obdobja v zavarovalno dobo pa je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo, saj je pravilno ugotovilo, da delovno razmerje z izjavami tožnika in zaslišane priče in z listinskimi dokazi ni dokazano.
KPND člen 40, 40-4. Aneks h KPND člen 13. ZUJF člen 164, 164/3.
solidarnostna pomoč - daljša bolezen - začasna nezmožnost za delo- kolektivna pogodba - aneks - drugi osebni prejemki - interventni ukrepi
Za pravilno rešitev tega spora je ključen odgovor na vprašanje, kdaj je tožnica pridobila pravico do solidarnostne pomoči. V primeru, da je pravico pridobila že z dnem 31. 5. 2012, ko je še veljala KPND pred navedeno spremembo, je tožnica upravičena do njenega izplačila, če pa jo je pridobila šele po tem datumu (dne 1. 6. 2012), ko se je že uporabljal Aneks, potem do njenega izplačila ni upravičena, saj ne izpolnjuje dodatnega pogoja, tj. nepreseganja višine minimalne plače, ki ga je določil Aneks. Delavec pridobi pravico do solidarnostne pomoči v trenutku, ko njegova začasna odsotnost z dela traja vsaj polne tri mesece (4. točka 40. člane KPND). Tožnica je pravico do solidarnostne pomoči pridobila že 31. 5. 2012, saj je s tem dnem potekel čas treh mesecev začasne nezmožnosti za delo. Za presojo izpolnitve predpisanih pogojev je potrebno upoštevati predpis, ki je veljal na dan izpolnitve pogoja, to je dne 31. 5. 2012. Ker se je Aneks začel uporabljati šele 1. 6. 2012, je potrebno upoštevati KPND z vsebino, ki je veljala do pričetka uporabe Aneksa, na dan 31. 5. 2012. Ta pa je določala kot edini pogoj za pridobitev pravice do solidarnostne pomoči le to, da je delavec začasno nezmožen za delo vsaj tri mesece. Zato je tožnica upravičena do izplačila solidarnostne pomoči.
vrnitev v prejšnje stanje - izostanek z naroka - opravičilo - zamuda naroka iz opravičenega razloga - dokazno breme - načelo kontradiktornosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
Vrnitev v prejšnje stanje je procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. Zanj lahko zaprosi stranka, če zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje. Vendar je predlog upošteven le, če je rok ali narok zamudila iz opravičenega razloga. Opravičenost razloga za zamudo je treba dokazati. Dokazno breme je na stranki, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Če stranka ne izkoristi možnosti za izjavo v postopku, ki jih ima, kršitve načela do izjave ni.