Zavoda, za katerega je sicer ugotovilo, da bi bil indiciran za sprejem nasprotnega udeleženca, ni zaprosilo za mnenje, zavod pa je po določbi prvega odstavka 32. člena ZDZdr materialnopravni udeleženec postopka za sprejem v varovani oddelek in bi zato sodišče prve stopnje skladno s prej citirano določbo pred izdajo sklepa, to je na dan sojenja, moralo pridobiti mnenje tega zavoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0076203
SPZ člen 68. ZD člen 142. ZPP člen 286, 286/2, 452, 453.
postopek v sporu majhne vrednosti – trditveno breme – pravočasnost trditev – stroški solastne nepremičnine – stroški pogreba – vzdrževanje groba – dolg do zapuščine
Stroški pogreba in vzdrževanje groba so dolg do zapuščine. Zanj tako kot za zapustnikove dolgove odgovarjajo vsi dediči do višine vrednosti podedovanega deleža. Ni odločilno, ali so bili dolgovi do zapuščine (že) priglašeni v zapuščinskem postopku. O njih namreč zapuščinsko sodišče ne odloča. Upošteva jih lahko le pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, ko ugotavlja osnovo za plačilo sodne takse za sklep o dedovanju, ki bremeni dediče. Če pa je med dediči spor o plačilu teh stroškov in jih poravna le eden, mora povračilo v višini dednih deležev, ki odpadejo na ostale dediče, uveljavljati v pravdi.
ZPP člen 242, 242/1, 337, 337/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 6.
povrnitev potnih stroškov priči - dejanski potni stroški zaradi prihoda na sodišče - nedovoljene pritožbene novote
Zakon ne omejuje pravice do povrnitve potnih stroškov od kraja stalnega bivališča do sodišča. Priča je upravičena do povračila dejanskih potnih stroškov, ki ji nastanejo zaradi prihoda na sodišče.
Sodna taksa je zapadla v plačilo že več kot pred štirimi leti, tako, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo pritožnikov predlog za obročno plačilo sodne takse, saj za kaj takega ni zakonskih pogojev, saj bi morala biti taksa plačana že v letu 2010. Sodišče je brez zakonske osnove drugotožniku poslalo plačilni nalog 15. 9. 2014, čeprav bi jo moralo že zdavnaj prisilno izterjati. Prošnja za obročno plačilo sodne takse je v obeh primerih prepozna in neutemeljena.
delo s krajšim delovnim časom - invalidska pokojnina - pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami - invalid III. kategorije
S sodbo sodišča je bilo ugotovljeno, da je odločba območne enote pravilna in zakonita. S to odločbo je bila tožnica razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Ker je ta odločitev sodišča prve stopnje postala pravnomočna, tožnica ne more več zahtevati poleg že priznane pravice do premestitve še priznanja pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravice do delne invalidske pokojnine. Gre namreč za dve različni pravici, ki se med sabo izključujeta in ne moreta obstajati vzporedno.
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 287, 287/2, 288, 378.
spor majhne vrednosti – plačilo računov – zamuda s plačilom – zamudne obresti – vračunavanje obveznosti – dolžnikova izjava o vračunavanju – vrstni red vračunavanja
Sodišče je ugotovilo, da tožena stranka ob izpolnitvi ni navedla, po kakšnem vrstnem redu naj se vračunavajo obveznosti. Sodišče je zato opravilo vračunavanje v skladu z 2. odstavkom 287. člena OZ, po katerem se takrat, ko ni dolžnikove izjave o vračunavanju, obveznosti poravnavajo po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev.
Pri razvezi pogodbe gre za način prenehanja pogodbe, ki je bila veljavno sklenjena, kasneje pa iz razlogov, ki so nastopili po sklenitvi, prenehala veljati. Po tem se razlikuje od razveljavitve pogodbe, ki res učinkuje šele s sodno odločbo, po razveljavitvi pa velja, da pogodba od vsega začetka ni bila veljavno sklenjena. Tožeča stranka se je v predmetni zadevi odločila za zahtevek na razvezo pogodbe. Po določbi drugega odstavka 112. člena OZ razveze ni mogoče zahtevati, če bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila, oziroma če bi njihove posledice lahko odklonila. Ravnanje druge pogodbene stranke se torej pri razvezi pogodbe ne upošteva. Trditve, ki jih je postavila tožeča stranka in ki se nanašajo na slabo vero tožene stranke, zavajanje in kršitev načela vestnosti in poštenja, pri razvezi pogodbe zato niso relevantne in z njimi s pritožbo zoper izpodbijano sodbo ne more uspeti.
ZFPPIPP člen 121, 231-1, 233, 420, 421, 423, 423/1. ZU člen 1, 3, 32, 32/2, 32/4, 32/5.
predlog za začetek postopka prisilne likvidacije - ustanova - prenehanje ustanove - organ, pristojen za ustanove - predlagatelj - obveščevalec
Odločitev uprave o prenehanju ustanove je veljavna pod pogojem, če organ, ki je pristojen za ustanovo (področno ministrstvo), k odločitvi uprave izda soglasje. Organ se šteje za predlagatelja postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076216
ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. OZ člen 779, 779/1. ZOdvT člen 9. ZOdvT tarifna številka 4102, 6000, 6003.
pooblastilo za zastopanje – zastopanje oškodovanca – plačilo odvetniških storitev – nagrada za udeležbo na preiskovalnih in drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave – pravica do izjave – postavitev izvedenca grafološke stroke – umik dokaznega predloga – stroški fotokopiranja – potni stroški pooblaščenca
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženec tožnika za opravo storitve (zastopanja v preiskavi) pooblastil, je zaključek sodišča, da je tožnik z opravo te storitve pridobil pravico do plačila (prvi odstavek 779. člena OZ, 9. člen ZOdvT) materialnopravno pravilen.
Predlagatelj dokaza lahko svoj dokazni predlog vselej umakne.
Ni dovolj, da odškodninsko tožbo vloži družba po osebi, upravičeni za zastopanje, temveč mora biti v sodnem postopku izkazano tudi, da je o vložitvi tožbe odločal tudi organ družbe, ki je za to pristojen. Če ni podana kakšna od materialnopravnih predpostavk, mora sodišče prve stopnje zavrniti tožbeni zahtevek, pri čemer je pri odločanju v tej zvezi ključnega pomena, da posamezna materialnopravna predpostavka ne obstaja ob koncu glavne obravnave v postopku pred sodiščem prve stopnje (ne pa na primer že v času vložitve tožbe).
Na pritožbi tožnika manjka njegov podpis. V takšnem primeru je pritožba nepopolna, ker ne vsebuje sestavine iz 4. točke 335. člena ZPP. Gre za obvezno sestavino, ki jo pritožba mora imeti. Ravnanje sodišča, ki je pritožbo, kot nepopolno zavrglo, je v skladu s prvim in tretjim odstavkom 343. člena ZPP.
KZ-1 člen 20, 245, 245/1, 245/3. ZKP člen 355, 355/2, 372, 372-4.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – pranje denarja – sostorilstvo – naklep – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obtoženka je s polaganjem dvignjene gotovine z računa družbe M. d.o.o., ki je predstavljala protipravno pridobljeno premoženjsko korist (saj dvigi niso bili podprti z ustrezno dokumentacijo) na svoj transakcijski račun, onemogočila, da bi se odkril njen pravi izvor. S pridobitvijo vzorcev posojilnih pogodb, njihovo naknadno sestavo, v katero je bila navkljub zanikanju tudi sama vpletena, saj je nanjo nanašajoče se posojilne pogodbe, vedoč, da niso resnične, podpisala, z nadaljnjo predložitvijo vseh, na sporna nakazila nanašajočih se posojilnih pogodb računovodkinji pa je zasledovala namen, da se spornim nakazilom da pravno veljavni temelj, na njihovi podlagi pridobljeno premoženjsko korist pa prikaže kot legalno. Glede na to, da je obtoženka dvigovala gotovino, jo prenakazovala na druge račune, ki niso bili povezani z družbo, pač pa pretežno z njo, obsojenim M.A. in njenimi sorodniki, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obtoženka storila prav obravnavano kaznivo dejanje, pravilna.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 51.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada - stroški
Kakor to izhaja iz sodnega spisa, je bilo potrebno v nadaljevanju postopka še dopolnilno mnenje in zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi, da je sodišče prve stopnje lahko celovito ugotovilo dejansko stanje. Zgolj zaradi tega pritožbeno sodišče ne more sprejeti pritožbene graje, da je bila odločitev o stroških, odmerjenih izvedencev za opravljeno izvedensko delo, preuranjena.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013493
ZDR člen 184. OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 135.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost
Tožnica (prodajalka) je spornega dne opravljala svoje delo na blagajni v prodajalni tožene stranke, ko sta do nje pristopila dva moška, ji v glavo uperila vsak svojo pištolo in od nje zahtevala denar iz blagajne. Tožnica je zaradi šoka udarjala po tipkah na blagajni, vendar se ta ni odprla, medtem pa je v prodajalno vstopil delavec tožene stranke. Ko ga je tožnica zagledala, je zaklicala na pomoč, takoj zatem pa jo je eden od roparjev z ročajem strelnega orožja udaril po glavi in jo poškodoval. Tožena stranka je imela v prodajalni tistega dne nameščen le lažen videonadzor, drugih preventivnih ukrepov za zagotavljanje varnosti zaposlenih pa ni imela. Tožena stranka bi morala izvajati učinkovit(ejš)e preventivne ukrepe (fizično varovanje prodajalne ali delujoč videonadzor), saj bi to prispevalo k zmanjšanju tveganja za varnost zaposlenih. Ker tega ni storila, je tožnici za vtoževano škodo v celoti odškodninsko odgovorna.
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - datum priznanja pravice - datum izplačevanja invalidske pokojnine
Za odločitev, od kdaj dalje je tožnica upravičena do izplačila invalidske pokojnine, je ključen prvi odstavek 157. člena ZPIZ-1. Ta določa, da pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Tožnici je zavarovanje prenehalo na podlagi njene izjave z 9. 12. 2011, zato se ji invalidska pokojnina, upoštevaje prvi odstavek 157. člena ZPIZ-1, lahko izplačuje šele od prenehanja zavarovanja dalje, torej od 10. 12. 2011.
sprememba delodajalca - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - plača - plačilo za delo - znižanje plače
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je odločitev zakonitega zastopnika toženih strank, s katero je znižal plače delavcev na izhodiščne plače po kolektivni pogodbi, v nasprotju z določbo pogodbe o zaposlitvi, po kateri sta se stranki dogovorili, da se zneski predvidenih obračunskih bruto plač ob upoštevanju zakonskih kriterijev lahko znižujejo do osnovnih bruto plač, zmanjšanih za 5 %, če družba ne dosega osnovnih minimalnih predvidenih in planiranih rezultatov. Pravilna je tudi odločitev, da sta toženi stranki v skladu s citirano določbo pogodbe o zaposlitvi ob ugotovitvi, da niso bili doseženi osnovni minimalni predvideni in planirani rezultati, delavcem in s tem tudi tožnici lahko znižali osnovno bruto plačo za 5 %.
Ob spremembi delodajalca po 73. členu ZDR preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika. Zato obstaja delovnopravna kontinuiteta tudi v zvezi z razlogi na strani delodajalca za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 112. členu ZDR.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0076236
ZPP člen 458, 458/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZOdvT tarifna številka 2202.
nagrada za enostavno pisanje – bistvena kršitve določb pravdnega postopka – posojilna pogodba
Toženka neutemeljeno očita prvemu sodišču smiselno uveljavljano bistveno kršitev določb postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z oceno njene izpovedbe. Sodišče prve stopnje ni napačno razumelo toženkine izpovedbe, saj ni štelo, da je toženka izpovedala, da ji je tožnik mogoče res poznal kakšno sliko o pnevmatikah in platiščih. Dokazno oceno o toženkini izpovedbi (da ji je tožnik mogoče res poslal kakšno sliko) kot neprepričljivi je prvo sodišče smiselno povezalo s tem, da toženka ni pojasnila, katero sliko oziroma sliko o čem ji je tožnik morda poslal (če ni šlo za pnevmatike in platišča), ter da je tožnikovo izpoved v tem delu (njegovo pošiljanje slike o platiščih in pnevmatikah toženki iz trgovine s tem blagom) potrdila priča.
V skladu z 2. alinejo prvega odstavka 140. člena ZUTD ima Zavod RS za zaposlovanje pravico zahtevati vračilo denarnega nadomestila po nastanku razlogov, zaradi katerih denarno nadomestilo po zakonu preneha ali miruje. Tožeča stranka je po tem, ko je ugotovila, da je toženec sklenil pogodbo o zaposlitvi, izdala odločbo, da toženi stranki pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo preneha z določenim dnem. Odločba je postala pravnomočna. Za vrnitev preveč izplačanega denarnega nadomestila je imela tožeča stranko podlago v 3. alineji drugega odstavka 140. člena ZUTD.
Ne sme ostati prezrto, da gre pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja za omejevalni ukrep še preden je bil obdolženi spoznan za krivega, ko je torej pridobljeno zakonsko opravičilo za izrek omenjene stranske kazni. Namesto z retributivnim sankcioniranjem imamo tako opraviti s preventivnim sankcioniranjem, ki mora biti, podobno kot pri priporu, zaradi izostalega krivdnega substrata restriktivno in ob polnem upoštevanju načela sorazmernosti, kot je sicer uveljavljano v ustaljeni ustavnopravni praksi (prim. odločba Ustavnega sodišča U-I-328/2004 z dne 29. 5. 2008). Zadnje pomeni, da morajo biti pri oceni tveganja, na katerega se pritožnica sklicuje, skupaj upoštevane obdolženčeva osebnost, prejšnje življenje in način storitve kaznivega dejanja, ki najprej utemeljujejo bojazen, da bo še naprej ogrožal javni promet in šele nato predvidevanje, da mu bo izrečena navedena stranska kazen ali varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.