bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravdna sposobnost - zastopanje - varstvo pravic zastopanega - odobritev procesnih dejanj - pravica do izjave v postopku
V novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča je uveljavljeno stališče, da se na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik. Namen navedene zakonske določbe je izključno v tem, da so v pravdi varovani interesi pravdno nesposobne stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida pravde lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve. Če je nepravilno zastopana stranka v postopku uspela, ni potrebe po njenem varstvu v postopku s pravnimi sredstvi - ni torej razloga za razveljavitev z obravnavano kršitvijo obremenjene sodbe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Izvedenka je odgovorila na vsa postavljena vprašanja obrambe, na njeno zaslišanje obramba ni imela pripomb, niti po njenem zaslišanju ni predlagala dopolnitve izvedenskega mnenja, zato kršitev pravice do obrambe že iz tega razloga ne more biti podana. Poleg tega je verodostojnost ocenjevanja izpovedbe oškodovanke v pristojnosti sodišča, ne izvedenke.
OZ člen 153, 153/2, 153/3, 171, 171/1, 171/2, 179.
povrnitev nepremoženjske škode - prispevek oškodovanca - deljena odgovornost - vožnja z vinjenim voznikom - uporaba varnostnega pasu - višina odškodnine - enotna odškodnina - katastrofalna škoda
Presoja oškodovančevega prispevka zaradi vožnje z vinjenim voznikom in neuporabe varnostnega pasu, zaradi katere je oškodovanec utrpel bistveno večjo škodo.
Tožnik je utrpel katastrofalno škodo, pri kateri sodišče odmero zaradi prepletenosti posameznih oblik nepremoženjske škode in njihove izjemne teže praviloma opravi enotno.
obnova postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem - pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku
Obnovitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 394. člena ZPP je podan, če stranki z nezakonitim ravnanjem, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Obstoj možnosti za predlagatelja doseči ugodnejšo odločbo je predpostavka za dovoljenost obnovitvenega predloga in mora zato biti podana pri uveljavljanju vseh obnovitvenih razlogov.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Sodišče druge stopnje je s svojo odločbo odločilo le o pritožbi obdolženčeve zagovornice zoper sodbo sodišča prve stopnje, ne pa tudi o (pravočasni) pritožbi okrožnega državnega tožilstva vloženi zoper isto sodbo, zato je drugostopenjska sodba nezakonita.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Oškodovanec je izvenzakonski partner višje sodnice na Višjem sodišču v Celju, ki je bila navzoča ob dogodku, v zvezi s katerim je obtoženec utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe in je kot priča predlagana v obtožnici. Glede na sorazmerno majhnost Višjega sodišča v Celju, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da se sodniki, če med seboj ne prijateljujejo, vsaj poznajo, kar lahko pri strankah postopka in v javnosti vzbudi dvom v nepristranskost sojenja.
predlog za dopustitev revizije - odstop od sodne prakse - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti - imisije - prekomeren hrup zaradi tranzitnega prometa - škoda, ki presega običajne meje - višina odškodnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog prve, druge, sedme, osme in devete tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
prenovitev - novacija - prenos pogodbe - prevzem dolga - sprememba dolžnika v obligacijskem razmerju
Za novacijo v smislu določbe prvega odstavka 323. člena OZ gre, če so poleg splošnih predpostavk za veljavnost pogodbe izpolnjeni še dodatni pogoji, in sicer 1.) obstoj obveznosti, ki je predmet novacije (326. člen OZ), 2.)izrecno izražena volja, da se opravi novacija (324. člen OZ), in 3.) sprememba glavnega predmeta obveznosti oziroma pravne podlage (323. člen OZ).
Ob dejanski ugotovitvi sodišč nižjih stopenj, da med strankama ni bilo pogodbene volje za prenovitev sklenjenih posojilnih pogodb, so revizijska izvajanja, ki izpodbijajo zaključek sodišča prve stopnje, da novacija ni bila sklenjena že zato, ker na listini z dne 18. 3. 2009 niso bile navedene vse pogodbene stranke, povsem nepomembna. Navedeni revizijski razlogi se namreč nanašajo le na obstoj splošnih predpostavk za veljavnost sklenitve pravnih poslov, ki pa ob pomanjkanju posebnih pogojev za veljavnost novacije ne morejo privesti do drugačnih materialnopravnih zaključkov.
Do spremembe subjektov obligacijskega razmerja lahko pride na podlagi različnih pravnih poslov. Ker se v konkretnem primeru postavljene trditve toženca nanašajo na spremembo dolžnika v obligacijskem razmerju, jih je potrebno presojati z uporabo določb o prenosu pogodbe ali o prevzemu dolga. V obeh primerih mora sodišče v primeru spora ugotoviti pravo pogodbeno voljo strank, ki je dejansko vprašanje. Iz ugotovljenih dejstev glede vsebine pogodbene volje izhaja, da ni prišlo do spremembe subjektov obligacijskega razmerja po sklenjenih posojilnih pogodbah, zato materialnopravni zaključek o sklenitvi kateregakoli od zgoraj navedenih poslov, s čimer bi toženec lahko izpodbil svojo pasivno stvarno legitimacijo, ni mogoč.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168/a, 178, 220, 226. ZUS-1 člen 89, 95, 95/1.
davek na dodano vrednost - missing trader - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek vstopnega DDV - pogoji za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - neobičajna poslovna praksa - neskrbnost davčnega zavezanca v odnosu do goljufije izdajatelja računa - pravni standard - načelo sorazmernosti - oprava osnovnih minimalnih preveritev - vloga davčnega zavezanca v sistemu DDV - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - zavrženje revizije v delu, ki se nanaša na stroške
Od davčnega zavezanca se pričakuje, da je pošten, pa tudi, da po potrebi sprejme previdnostne ukrepe, da se prepriča o pravilnosti izvedenih transakcij. Dolžnost ravnanja z razumno skrbnostjo izhaja iz posebne vloge davčnega zavezanca v sistemu DDV, v katerem ni le dolžan plačati davek, ampak davek tudi pobira.
Zahteva po izvedbi osnovnih preveritev poslovanja izdajatelja računa se ne vzpostavi šele, ko že obstajajo indici o goljufiji v zvezi s plačevanjem DDV. Osnovne razumne preveritve mora davčni zavezanec opraviti že pred oziroma ob sklenitvi posla, če pa zazna indice, na podlagi katerih lahko utemeljeno sklepa, da subjekt, s katerim namerava poslovati, na trgu ne nastopa z namenom resničnega poslovanja, temveč zaradi izvedbe davčne utaje, pa mora izvesti še dodatne preveritve.
Če bi revidentka ravnala z zadostno skrbnostjo in izvedla najosnovnejše preveritve, ki se od nje lahko razumno zahtevajo, bi se lahko seznanila z okoliščinami poslovanja izdajateljic računov, ki nedvomno kažejo na goljufijo ali zlorabo sistema DDV.
ZDen člen 73. ZLPP člen 5, 5/1. ZSKZ člen 14, 14/1, 16. ZPP člen 339, 339/2-8. ZLNDL člen 1, 1/1.
denacionalizacija - kmetijska zemljišča - zavezanec za vrnitev nepremičnine - pravica do odškodnine - odplačna pridobitev nepremičnine - ex lege prenos v last države - zemljiškoknjižni vpis - deklaratornost vpisa
Za uveljavljanje upravičenj po 73. členu ZDen je bistveno, da predlagatelj glede na določbe ZLPP in ZSKZ zaradi njihovega ex lege prenosa na državo že ob uveljavitvi navedenih zakonov ni mogel postati lastnik kmetijskih zemljišč niti zavezanec za njihovo vrnitev.
- ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka s tem, ko je presojo vpliva (pritožbeno zatrjevane) morebitne procesne kršitve na zakonitost in pravilnost sodbe sodišča prve stopnje utemeljilo s tem, da vsebina po sodišču prve stopnje neupoštevane pripravljalne vloge ne pripelje do drugačne odločitve;
- materialnopravne presoje, ali je prvi tožnik podizvajalec glavnega izvajalca.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007424
ZKP člen 201, 201/1-1, 524, 524/3. KZ člen 113, 113/1-3, 115, 115/3, 115/5. KZ-1 člen 94, 94/3.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - ekstradicijski pripor - zastaranje izvršitve kazni - pretrganje zastaranja - tiralica - časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon
Vložniki zahteve se v zvezi z vprašanjem zastaranja izvršitve kazni zavzemajo tudi za uporabo KZ-1, ker naj bi bil za zahtevano osebo milejši. Pri tem pa zagovorniki zahtevane osebe spregledajo določilo tretjega odstavka 94. člena KZ-1, po katerem zastaranje izvršitve kazni zapora preneha teči z dnem nastopa kazni in če obsojenec pobegne s prestajanja kazni (kar je tudi storil), izvršitev preostanka kazni ne zastara.
Protispisnost je podana le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin (ali zapisnikov o izpovedbah prič), torej takrat, ko je sodišče (tem) listinam pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo v resnici imajo. Ni pa te kršitve, če sodišče drugače (kot stranka) oceni vrednost posameznega dokaza. V takem primeru gre lahko le za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
ZArbit člen 9, 9/2, 14, 14/3, 14/3-1. ZPP člen 274. URS člen 23.
nepravdni postopek - arbitražni sporazum - imenovanje arbitra - procesne predpostavke - poziv - pravica do sodnega varstva - zavrženje predloga
Zavrženje predloga za imenovanje arbitra zaradi opustitve predhodnega poziva nasprotnemu udeležencu predstavlja resno omejitev pravice od sodnega varstva, zato bi morala biti taka sankcija v zakonu določena izrecno in nedvoumno. Ker ni, predhodni poziv nasprotnemu udeležencu za imenovanje arbitra iz 1. točke tretjega odstavka 14. člena ZArbit ni procesna predpostavka za sodno varstvo, ki ga v konkretnem primeru uveljavlja predlagatelj.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007535
ZKP člen 372, 372-1. KZ-1 člen 287. URS člen 156.
prekinitev postopka - postopek za oceno ustavnosti - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kršitev tajnosti postopka
Stališče, da kaznivo dejanje kršitve tajnosti postopka po drugem odstavku 287. člena KZ-1 predstavlja vsaka objava osebnih ali drugih podatkov otroka, ki je udeleženec v kakršnemkoli drugem postopku, lahko privede do nerazumnih in pravno nesprejemljivih situacij. Sodišče bi moralo imeti možnost pretehtati upravičenost objave takih podatkov. Nasprotno je obravnavano določbo mogoče razlagati tako, da varuje tajnost postopka. Po taki razlagi pa podatki o poteku in udeležencih postopka, potem ko so bili v obravnavanem primeru z objavo v drugih medijih in v sporočilu za medije in odločbi Sodišča Evropske unije že razkriti, ne morejo biti več tajni. Zakonski opis obravnavanega kaznivega dejanja je tako širok in nedoločen, da kljub določbi 16. člena KZ-1 ne omogoča določne presoje, kdaj je to kaznivo dejanje protipravno in v katerih primerih ta element kaznivega dejanja ni izpolnjen.
predlog za dopustitve revizije - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - združitev pravd - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje predloga za dopustitve revizije
Glede dopustnosti predloga za dopustitev revizije in vrednost spornega predmeta je pomembno, da pravde kljub združitvi (prvi odstavek 300. člena ZPP) ohranijo svojo samostojnost.
Novo kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 obsega prejšnje ogrožanje varnosti z resno grožnjo, v nekoliko spremenjeni obliki in z razširjenim objektom ogrožanja, vendar pa s povsem ohranjeno pravno kontinuiteto glede na ureditev pred novelo KZ-1B.
ZDavP-2 člen 68, 68/2, 68/5, 77. ZUS-1 člen 71, 71/2. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.
davki - premoženje nepojasnjenega izvora - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - posojilna pogodba - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - pavšalne navedbe - dokazovanje - dokazno breme - dokaz z zaslišanjem prič - verjetnost - revizija kot samostojno pravno sredstvo
Ker je revizija samostojno (izredno) pravno sredstvo, s posebnim in omejenim obsegom izpodbijanja, je treba v njej argumente, ki naj bi jo utemeljili, jasno in opredeljeno navesti in samo do teh argumentov se Vrhovno sodišče argumentirano opredeli. Glede na navedeno se je v tem primeru Vrhovno sodišče do revizijskih ugovorov lahko opredelilo le na splošno.
Revident po oceni sodišča prve stopnje ni dokazal, da je pri financiranju prijavljenega premoženja oziroma porabi sredstev sodelovala njegova partnerka. Vrhovno sodišče pravilnosti dokazne ocene in pravilnosti postopka pred izdajo izpodbijanega upravnega akta v postopku v zvezi z revizijo, kot izhaja iz 7. točke obrazložitve te sodbe, ne presoja.
ZOR člen 360, 360/2, 361, 361/1, 362, 376, 376/1, 376/2. OZ člen 1060.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odgovornost države - odgovornost za delo državnega organa - policija - zastaranje odškodninske terjatve - zavedanje o škodi - zavedanje o storilcu - zaseg in uničenje konoplje - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - tek kazenskega postopka
Ker je tožnik zvedel za škodo in povzročitelja škode že dne 28. 7. 1995, ko je škoda tudi nastala, tožbo pa je vložil šele dne 7. 1. 2011 (torej več kot 15 let kasneje), je odločitev obeh sodišč o utemeljenosti ugovora zastaranja pravilna. Zastaranje ni začelo teči šele s pravnomočno zaključenim kazenskim postopkom zoper tožnika, ampak takrat, ko je tožnik zvedel za škodo in povzročitelja škode. Očitek protipravnega ravnanja (žetev in zaseg konoplje) se nanaša izključno na ravnanje toženkinih organov in je neodvisen od vprašanja, ali je tožnik storil kaznivo dejanje ali ne.