prenehanje delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Ker se je tožnik z dejstvom, da mu je delovno razmerje prenehalo, seznanil najkasneje, ko je prejel zaključeno delovno knjižico, je tožba, vložena po izteku trideset dni od tedaj, prepozna in jo je potrebno zavreči - ne glede na dejstvo, da je naknadno toženi stranki podal zahtevo, naj mu izda določeni akt v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečaj - prisilna poravnava
Pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki jo je tožnica na podlagi načrta finančne reorganizacije sklenila s toženo stranko po potrjeni prisilni poravnavi, ni nezakonita, saj je iz priloge načrta razvidna predvidena ureditev delovnih mest, ki dokazuje, da je bilo izvrševanje tožničinega dela predvideno le še določen čas.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi ob začetku stečajnega postopka, ki jo stečajni upravitelj poda na podlagi 103. člena ZDR, ni pravna posledica začetka stečajnega postopka, ki bi nastopila po samem zakonu. Zaradi tega ni upoštevna določba 6. odstavka 172. člena ZPPSL, da bi z ustavitvijo stečajnega postopka zaradi potrjene prisilne poravnave prenehala veljati odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana tožnici s strani stečajnega upravitelja.
ZDR člen 210, 210/3, 210, 210/3. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 57, 57.
kolektivni delovni spor - sindikalna članarina
Če pogodba o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med strankama ni sklenjena, oziroma če je bila sklenjena, pa je zaradi odpovedi delodajalca prenehala veljati, to ne pomeni, da lahko delodajalec preneha z obračunavanjem in nakazovanjem članarine za člane sindikata, saj takšna obveznost delodajalca izhaja iz določb ZDR in kolektivnih pogodb, ki delodajalca zavezujejo.
sprememba delodajalca - prevzem delavca - poslovodni organ
V primeru pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja je delodajalec prevzemnik dolžan prevzeti vse zaposlene delavce, ne glede na njihov status, torej tudi poslovodne oziroma vodilne delavce, zaposlene v prevzetem obratu oziroma delu podjetja.
ZPPSL člen 172, 172/6. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-1, 54, 103.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečaj - prisilna poravnava - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
Od uveljavitve ZDR odpoved pogodbe o zaposlitvi ob začetku stečajnega postopka, ki jo lahko poda stečajni upravitelj po določbi 103. člena ZDR, ni več pravna posledica začetka stečajnega postopka, saj ne nastopi po samem zakonu, ampak je odvisna od odločitve stečajnega upravitelja. Zaradi tega ni mogoče uporabiti določbe šestega odstavka 172. člena ZPPSL tako, da bi z ustavitvijo stečajnega postopka zaradi potrjene prisilne poravnave prenehala veljati odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana s strani stečajnega upravitelja. To pomeni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ostala v veljavi.
Ker je šlo za izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas, na kar kaže dejstvo, da se to delo pri toženi stranki po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnico ne opravlja več, je njen tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je bila pogodba sklenjena za nedoločen čas, neutemeljen.
Pri zlorabi družbe se upošteva vsako oškodovanje upnikov.
Dejanja družbenikov lahko nasprotujejo pravnemu redu ali tudi poslovnim običajem, ali poslovni morali. Npr. prenehanje poslovanja družbe in prenos poslovanja na drugo osebo, brž ko bi morala družba doplačati svoje dolgove.
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je zahtevek razbilo na ugotovitveni in dajatveni del in ko je dovoljenost ugotovitvenega dela presojalo po tistih določbah ZPP, ki urejajo pogoje za ugotovitveno tožbo (ZPP čl. 181). Tako je prišlo do situacije, ko je ugodilo zahtevku le v enem delu, s tem pa povzročilo, da je ta odločitev popolnoma nedoločena. S tem je sodišče kršilo določbo čl. 180 ZPP, ki določa, da mora tožba obsegati določen zahtevek. Zahtevek pod tč. 1, ki mu je bilo ugodeno, pa ni ne določen, niti nedoločljiv, na podlagi takšnega zahtevka pa stranka ne bo mogla zahtevati izvršbe, saj takšna sodba ne bi bila primerna za izvršbo, ker niso navedeni vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti 4(Zakon o izvršbi in zavarovanju - ZIZ čl. 21, ki določa primernost izvršilnega naslova).
zastaranje - splošni zastaralni rok - samostojni podjetnik posameznik
Iz 1. odstavka 374. člena ZOR izhaja, da se to določilo nanaša na zastaranje "medsebojnih terjatev družbenih pravnih oseb iz pogodb v prometu blaga in storitev". Pojma "družbenih pravnih oseb" iz pravkar citiranega besedila 1. odstavka 374. člena ZOR po razumevanju pritožbenega sodišča ni mogoče uporabiti za samostojnega podjetnika posameznika, kar je bila tožeča stranka ob sklenitvi zatrjevane pogodbe. Pojem družbenih pravnih oseb se je namreč v času sprejetja ZOR uporabljal za pravne osebe. Samostojni podjetnik posameznik pa je in je bil vselej fizična oseba.
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni potrebno, da bi tožena stranka kršitve pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja predhodno konkretizirala v splošnem aktu.
Na podlagi prenosa opravljanja dejavnosti bi moral delodajalec prevzemnik prevzeti vse delavce delodajalca prenosnika, tudi tožnika, čeprav je delal kot poslovodja in namestnik direktorja. Ker zakon pri spremembi delodajalca ne loči med poslovodnimi in ostalimi delavci je njegov tožbeni zahtevek za prevzem k delodajalcu prevzemniku (drugotoženi stranki) utemeljen.
regres za letni dopust - pravica do sorazmernega dela letnega dopusta - izraba letnega dopusta
Ker je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 30. junija 2003, je imela v letu 2003 pri toženi stranki pravico izrabiti le polovico letnega dopusta (3. alinea 1. odstavka 162. člena ZDR). Delodajalec ji je sicer omogočil izrabo celotnega dopusta (čeprav tega ni bil dolžan), kar pa ne pomeni, da je s tem pridobila tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust. Pravica do regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta, ne pa na dejansko izrabo (4. odstavek 131. člena ZDR), zato je bila tožnica upravičena le do polovice regresa za letni dopust.
ZPPSRD člen 2, 2. ZUARLPP člen 5, 5. ZGD-1 člen 512, 512.
pravica družbenika do informacij in vpogleda
Res je, da v skladu s 1. odstavkom 512. člena ZGD-1 predlagatelj ni dolžan utemeljevati svojega interesa za uveljavljanje te pravice družbenika. To pa ne pomeni, da to vprašanje ne more biti relevantno pri oceni utemeljenosti ugovora glede morebitnega nastanka škodljivih posledic za družbo kot razlog za zavrnitev dovolitve vpogleda v smislu 2. odstavka 512. člena ZGD-1. Ker predlagatelj v svojem predlogu ni ponudil dejanskih trditev glede morebitne podlage za vodenje postopkov zoper nasprotnega udeleženca oziroma druge družbenike, ki bi imeli zakonsko podlago, se tako izkaže predlog kot materialnopravno neutemeljen, saj bi upoštevaje navedene okoliščine sklicevanje predlagatelja zgolj na izkazano formalno upravičenje iz 1. odstavka 512. člena ZGD-1 dejansko predstavljajo zlorabo same pravice, ki ne more uživati pravnega varstva.
Kolektivna pogodba za pomorščake na ladjah člen 8, 30.
pomorščak – nova pogodba o zaposlitvi – invalidnost
Tožnik je imel kot pomorščak poseben položaj, skladno s katerim je bil v delovnem razmerju pri toženi stranki le v času, ko je bil na ladji. Ker po izteku zadnje pogodbe o zaposlitvi ni bil zdravstveno sposoben za delo, tožena stranka po tem z njim ni mogla zakonito skleniti nove pogodbe o zaposlitvi, glede na ugotovljeno invalidnost in invalidsko upokojitev pa tega ni mogla niti kasneje. Ker je bila invalidnost posledica bolezni in ne nesreče pri delu, mu tudi ni bila dolžna zagotoviti drugega ustreznega dela za nedoločen čas.
ZST člen 4, 9, 9/2, 4, 9, 9/2. ZPP člen 173, 173/3, 173, 173/3.
zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse oziroma prisilno izterjavo takse prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse.
poslovni namen pogodbe - prenehanje pogodbe - odstop od pogodbe - aparat za kavo - ekskluzivna dobava kave
Poslovni namen pogodbe je v tem, da je dala tožeča stranka toženi stranki v brezplačno uporabo kavni aparat in skodelice zato, da tožena stranka pri njej kupuje kavo. Tak pogodbeni odnos logično predvideva tudi redno servisiranje aparatov in nadomeščanje skodelic. Dokler tožeča stranka toženi nudi navedene ugodnosti, je tožena stranka dolžna pri tožeči stranki kupovati kavo. V tem je dosežen namen njunega dolgoročnega sodelovanja. Sicer ni videti razloga, da bi bila tožena stranka dolžna kavo kupovati ravno pri tožeči stranki. Ob povedanem po oceni pritožbenega sodišča ugovora tožene stranke, da tožnik aparata za kavo ni redno in kvalitetno servisiral in vzdrževal, ni mogoče zavrniti kot pravno nepomembnega.
umor - protipravna prilastitev stvari - kvalificirana oblika
Posameznikovo življenje je pri kaznivem dejanju umora po 2. točki drugega odstavka 127. člena KZ razumljeno kot ovira, ki jo storilec odstrani, da bi si protipravno prilastil stvar oziroma da bi obdržal ukradeno stvar.
ZPSPP člen 12, 24, 27, 12, 24, 27. ZOR člen 72, 73, 72, 73.
najemna pogodba za poslovni prostor - pismena oblika - konvalidacija
ZOR v 72. členu določa, da za pismeno obliko zadostuje, da stranka pismeno pogodbo podpiše oziroma podpiše izvod, ki je namenjen drugi stranki. Med pravdnima strankama pa je nesporno, da najemodajalec pogodbe ni podpisal, zato je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da najemna pogodba ni bila sklenjena v pismeni obliki.
Toženka v pritožbi prvič navaja, da bi moralo sodišče, če ocenjuje, da ni bila sklenjena pismena pogodba, vsaj šteti, da je bila sklenjena ustna pogodba, ki pa je konvalidirala po 73. členu ZOR, ker sta pravdni stranki v pretežnem delu izpolnili obveznosti. Ob tem, da so tožniki kot dokaz predložili pisno odpoved najemnega razmerja z dne 26. 3. 2004, katere prejem je toženka tudi potrdila v pripravljalni vlogi z dne 22. 3. 2006 (list. št. 50), pa tudi niso prepričljive trditve toženke, da so tožniki najemno pogodbo za dobo 15 let izpolnjevali.
KZ člen 171, 171/1, 171/2, 171, 171/1, 171/2. ZKP člen 25, 25/1, 25/1-1, 37, 37/1, 25, 25/1, 25/1-1, 37, 37/1.
spor o pristojnosti
Za obravnavo kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 171. člena KZ, storjeno na javnem shodu, je pristojno okrajno sodišče.