Ne gre za spremembo tožbe, če tožnik zmanjša zahtevek in v posledici tega ni potrebna privolitev toženca, ki se sicer pri spremembi tožbe zahteva. Je pa potrebna toženčeva privolitev v postopku zaradi tega, ker gre za delni umik tožbe in je zmanjšanje zahtevka dopustno le pod pogoji iz 188.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), torej le če toženec, ki se je že spustil v obravnavanje zadeve, v tak delni umik tožbe privoli.
Ustava člen 26. ZOR člen 172, 210, 219. ZTLR člen 25.
neupravičena pridobitev - gradnja na tujem svetu - uporabnina - odvzem nepremičnine iz uporabe - odškodninska odgovornost lokalne skupnosti - škoda zaradi nezmožnosti uporabe
Zatrjevane škode zaradi nezmožnosti uporabe ni mogoče kar enačiti z vrednostjo zemljišča oz. odškodnino za odvzeto zemljišče. Tožnica je še vedno zemljiškoknjižna lastnica spornega zemljišča.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 136, 136/1, 136/1-1.
sankcije
Sankcija za prekrške po 10. in 11. čl. ZJRM je bila predpisana tudi po 7.2.2006, zaradi česar ni utemeljena uporaba 1. tč. 1. odst. 136. čl. ZP-1 iz navedenega razloga.
stranska intervencija v pravdi – pravni interes za intervencijo – nepremoženjska škoda – bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu – pravična odškodnina
Za strah je priznalo primerno odškodnino, ko je priznalo iz tega naslova 1.800.000,00 SIT.
izvršilni stroški – prekoračitev tožbenega zahtevka – razveljavitev odločbe – spor majhne vrednosti – upoštevni pritožbeni razlogi
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je v 3. točki izreka prisodilo tožeči stranki izvršilne stroške, dejansko prekoračilo tožbeni zahtevek tožeče stranke. Po določbah 357. čl. ZPP ob taki ugotovitvi pritožbeno sodišče s sklepom razveljavi sodbo.
ničnost - sodno varstvo - stari ZDR - dogovor o prevzemu delavcev
Sodno varstvo zoper sklepe o prenehanju delovnega razmerja in o razporeditvi k drugemu delodajalcu je bilo po ZTPDR dopustno le v primeru pravočasne predhodno izkoriščene notranje poti, to je pravočasnega uveljavljanja varstva pravic pri delodajalcu. V nasprotnem primeru dokončnosti in pravnomočnosti sklepa delavec ni mogel obiti z uveljavljanjem ničnosti dogovora med dvema delodajalcema kot podlage za njegovo izdajo. Ker je bilo pravno varstvo delavcev v času veljavnosti ZTPDR in ZDR/90 zagotovljeno v okviru posebnega postopka varstva pravic (pri čemer je šlo za asociativna delovna razmerja), institutov obligacijskega prava niti ni mogoče uporabiti, saj bi to izničilo kogentne določbe ZTPDR o postopkih varstva pravic in sodnem varstvu.
ZPP člen 181, 274, 274/1, 181, 274, 274/1. ZMZPP člen 17, 17/1, 17, 17/1.
stečajni postopek - prijava terjatve - pravni interes
Ker ima tožena stranka, nad katero je bil v letu 2001 uveden stečajni postopek, sedež v Republiki Makedoniji, je potrebno glede pravic in dolžnosti strank v stečajnem postopku uporabiti pravo te države, saj se po 1. odstavku 17. člena ZMZPP za pravni položaj pravne osebe uporabi pravo države, ki ji pravna oseba pripada (Zakon o stečaju Republike Makedonije).
Ker tožnik, kljub izrecnemu pozivu sodišča, ni izkazal, da je terjatev prijavil v stečajnem postopku, ni izkazan njegov pravni interes za vodenje pravde o terjatvi iz naslova razlike med izplačano akontacijo osebnega dohodka in dogovorjeno provizijo. Zato je sodišče tožbo pravilno zavrglo.
stari ZDR – dogovor o prevzemu delavcev – ničnost – sodno varstvo
Sodno varstvo zoper sklepe o prenehanju delovnega razmerja in o razporeditvi k drugemu delodajalcu je bilo po ZTPDR dopustno le v primeru pravočasne predhodno izkoriščene notranje poti, to je pravočasnega uveljavljanja varstva pravic pri delodajalcu. V nasprotnem primeru dokončnosti in pravnomočnosti sklepa delavec ni mogel obiti z uveljavljanjem ničnosti dogovora med dvema delodajalcema kot podlage za njegovo izdajo. Ker je bilo pravno varstvo delavcev v času veljavnosti ZTPDR in ZDR/90 zagotovljeno v okviru posebnega postopka varstva pravic (pri čemer je šlo za asociativna delovna razmerja), institutov obligacijskega prava niti ni mogoče uporabiti, saj bi to izničilo kogentne določbe ZTPDR o postopkih varstva pravic in sodnem varstvu.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
Ker v nobeni pogodbi za določen čas, ki jo je tožnica sklenila s toženo stranko, ni naveden razlog za sklenitev takšne pogodbe o zaposlitvi in ker so bile vse pogodbe o zaposlitvi tožnici izročene šele po poteku časa, za katerega so bile sklenjene, ravnanje tožene stranke ni bilo zakonito. Iz tega razloga je tožbeni zahtevek, da se zadnja pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, utemeljen, saj je bila tožnica že pred sklenitvijo te zadnje pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju za nedoločen čas.
delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - konkurenčna klavzula
Odpoklic uprave s strani nadzornega sveta ne pomeni, da bi moral biti predsednik uprave odpoklican iz krivdnih razlogov, saj ZGD v 250. členu predvideva, da lahko nadzorni svet odpokliče člana uprave oz. predsednika uprave tudi iz drugih ekonomsko poslovnih razlogov (pomembnejše spremembe v strukturi delničarjev, reorganizacija, uvajanje novih proizvodov, večja sprememba dejavnosti in podobno). Dejstvo, da je direktorju tožene stranke ta funkcija prenehala sporazumno, ima enake posledice kot odpoklic, to je prenehanje mandata delavke s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki je predvideno v njeni pogodbi o zaposlitvi za primer odpoklica uprave.
V pogodbi o zaposlitvi je bilo dogovorjeno, da bo tožnica v primeru prenehanja mandata, razporejena na delovno mesto, ki ustreza znanju, izkušnjam in sposobnostim, in sicer tako, da ji bo ponujena nova pogodba o zaposlitvi, če pa je brez utemeljenega razloga v roku 15 dni ne bo podpisala, ji delovno razmerje preneha. Pri uporabi tega pogodbenega določila (tožnica je ponujeno pogodbo o zaposlitvi podpisala) ni potrebno upoštevati še določb ZDR v zvezi z institutom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, saj je bila tožnica razporejena v skladu z dogovorom iz pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena v času veljavnosti starega ZDR/90 in ZTPDR .
V prejšnji pogodbi o zaposlitvi je bila v korist tožnice dogovorjena odmena zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule za čas 12 mesecev po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki. Tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo ob prenehanju mandata, ampak na podlagi sporazuma o razveljavitvi kasneje sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Ker sta stranki s sklenitvijo nove pogodbo o zaposlitvi tudi v celoti nadomestili vsebino prejšnje pogodbe o zaposlitvi in sta s tem soglašali, da so določila o konkurenčni klavzuli iz prejšnje pogodbe o zaposlitvi prenehala veljati, tožnica do odmene zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule ni upravičena.
pogodba o naročilu - pravice in obveznosti iz pogodbe o naročilu - zastaranje - trditveno in dokazno breme - pritožbena novota
Obveznost tožene stranke kot prevzemnika naročila je bila v prenakazilu zneska tretji osebi, terjatev tožeče stranke do tožene stranke na podlagi navedene pogodbe bi torej bila v tem, da uveljavlja prenakazilo zneska 1.200.000,00 SIT. Če bi tožeča stranka v tej pravdi od tožene stranke iztoževala takšno terjatev, bi bil možen zaključek, da gre za terjatev, ki zastara v treh letih, tako kot to določa 374. čl. Ker pa tožeča stranka tega ni uveljavljala, je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da gre pri sporni terjatvi za takšno terjatev, ki zastara v triletnem zastaralnem roku iz 374. čl. ZOR in da je zato sporna terjatev zastarala.
V primeru, ko delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi krši konkurenčno klavzulo, delodajalcu pripada le odškodnina, ne more pa delavcu prepovedati opravljanja konkurenčne dejavnosti.
Enostranska zaveza delavca, s katero ta pristane na omejitev svojih pravic po prenehanju delovnega razmerja, ne da bi bila ob tem dogovorjena tudi ustrezna odmena v obliki nadomestila, ni skladna z načeli pravne in socialne države, med katere pri odplačnih pogodbenih razmerjih sodi tudi načelo ekvivalence in je zato ni mogoče upoštevati.
odpravnina – pogodba o zaposlitvi – sprememba delodajalca
Ker je bilo tožniku pri delodajalcu prevzemniku ponujeno delovno mesto, ki je bilo ekvivalentno delovnemu mestu, na katerem je delal pri delodajalcu prenosniku (le imenovalo se je drugače), do odpravnine po pogodbi o zaposlitvi, ki je bila dogovorjena za primer razrešitve s funkcije oziroma razporeditve na drugo delovno mesto, ni upravičen.
Invalidnina - telesna okvara - zavarovanje za ožji obseg pravic
Do invalidnine za telesno okvaro so upravičeni zavarovanci, ki so bili za ta zavarovalni primer zavarovani in pri katerih je podana telesna okvara ter, v primeru, da je telesna okvara posledica poškodbe izven dela oz. bolezni, tudi pokojninska doba, določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine - delovna leta. Vsi pogoji morajo biti podani kumulativno. Do invalidnine za telesno okvaro niso upravičeni zavarovanci, ki za ta zavarovalni primer niso bili zavarovani.
stari ZDR - prenehanje delovnega razmerja - izostanek z dela
Ker iz izvedenskih mnenj izhaja, da je bila tožnica v spornem obdobju zmožna za delo, ki ga je opravljala, ji je tožena stranka na podlagi ugotovitve, da je bila pet dni neupravičeno odsotna, zakonito izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja.
ZLNDL člen 3, 3. ZPP člen 181, 181. OZ člen 86, 86. SPZ člen 10, 10. ZZK-1 člen 8, 8.
ugotovitev ničnosti pogodbe - dobrovernost pridobitelja - dvakratno razpolaganje z nepremičnino - pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe - vmesni ugotovitveni zahtevek - pasivna legitimacija
Tožeča stranka uveljavlja dajatveni zahtevek zoper drugo toženko - zahteva izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom na podlagi tretjega odstavka 181. člena ZPP pa zahteva od sodišča, naj ugotovi, da sta pogodbi o neodplačnem prenosu nepremičnin z dne 29.7.2002 in z dne 1.3.2004, ki sta sklenjeni med prvo in drugo toženko nični in da je sama originarno pridobila lastninsko pravico. S tem zahteva pravnomočno odločitev o teh predhodnih vprašanjih in v tem primeru mora tožnik pri ugotovitvi ničnosti pogodbe s tožbo zajeti oba pogodbenika.
Tožeča stranka je že s pravnomočnostjo odločbe dne 30.9.1974 pridobila pravico uporabe na nepremičninah, navedenih v odločbi, in za pridobitev pravice ni bil potreben še vpis v zemljiško knjigo. Pravica uporabe tožeče stranke pa se je na podlagi ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo se ne nanaša samo na poznavanje zemljiškoknjižnega stanja, ampak tudi na nepoznavanje izvenknjižnega stanja. Zato se nanj ne more sklicevati tisti, ki je vedel, da se zemljiškoknjižno stanje ne ujema z izvenknjižnim. Po oceni višjega sodišča je neprepričljiva dokazna ocena sodišča prve stopnje, da iz zgoraj navedenih dejstev izhaja, da toženki nista vedeli, da je tožnica originarno pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – norma
Tožena stranka je tožnici zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker ni dosegala predvidene norme, saj za to ni bil vzrok v njenem zdravstvenem stanju.
stari ZDR – dogovor o prevzemu delavcev – ničnost – sodno varstvo
Sodno varstvo zoper sklepe o prenehanju delovnega razmerja in o razporeditvi k drugemu delodajalcu je bilo po ZTPDR dopustno le v primeru pravočasne predhodno izkoriščene notranje poti, to je pravočasnega uveljavljanja varstva pravic pri delodajalcu. V nasprotnem primeru dokončnosti in pravnomočnosti sklepa delavec ni mogel obiti z uveljavljanjem ničnosti dogovora med dvema delodajalcema kot podlage za njegovo izdajo. Ker je bilo pravno varstvo delavcev v času veljavnosti ZTPDR in ZDR/90 zagotovljeno v okviru posebnega postopka varstva pravic (pri čemer je šlo za asociativna delovna razmerja), institutov obligacijskega prava niti ni mogoče uporabiti, saj bi to izničilo kogentne določbe ZTPDR o postopkih varstva pravic in sodnem varstvu.
ZST člen 12, 12/3, 12, 12/3. ZDR člen 118, 118. ZDSS-1 člen 41, 41/5, 41, 41/5.
odškodnina - stroški postopka - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Odškodnina po 118. členu ZDR predstavlja nadomestilo za reintegracijo - ko sodišče v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi na predlog delavca ugotovi, da mu delovno razmerje pri toženi stranki traja zgolj do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, namesto nadaljnjega priznanja delovnega razmerja pa se delavcu prizna odškodnina po splošnih pravilih civilnega prava. Gre za institut, ki ga je uvedel novi ZDR in se tako lahko uporabi le v zvezi z odpovedmi pogodbe o zaposlitvi iz časa po 1.1.2003, ne pa tudi v zvezi s sklepi o prenehanju delovnega razmerja po starem ZDR, kot je konkretni izpodbijani sklep, izdan na podlagi 6. točke 100. člena ZDR/90.
Vtoževana odškodnina (strošek za dokup manjkajoče zavarovalne dobe ob upokojitvi) in odpravnina ob upokojitvi nista terjatvi, ki sodita v okvir spora o prenehanju delovnega razmerja, zato za tožnika ne pride v poštev ugodnejša taksna (12/3 ZST) oz. stroškovna (41/5 ZDSS-1) posledica. Gre za samostojni denarni terjatvi, ki se sicer navezujeta na odločitev v zvezi z (ne)zakonitostjo prenehanja delovnega razmerja, a zgolj zaradi tega še nista del spora zaradi prenehanja delovnega razmerja.
ZZZPB člen 16 a, 16 a/1, 16 a/1-2, 16 a/3, 17 a, 17 a/1, 18, 18/1, 18/1, 18, 17 a/1, 17 a, 16 a/3, 16 a/1-2, 16 a/1, 16 a.
brezposelna oseba - denarno nadomestilo
Za brezposelno osebo se ne šteje oseba, ki ji je prenehalo delovno razmerje zaradi poteka ali prekinitve individualne pogodbe o zaposlitvi in je prejela ali bo prejela odškodnino oz. odpravnino zaradi prenehanja oziroma prekinitve pogodbe o zaposlitvi. Take osebe nimajo statusa brezposelne osebe toliko mesecev, kolikor mesečnih plač odškodnine ali odpravnine so prejele zaradi prenehanja delovnega razmerja.