postopek za ureditev meje – geodetske storitve – storitev v okviru upravnega postopka – uveljavljanje napak geodetskih storitev – neuporabnost določb ZOR o odgovornosti za napake
Pri obeh postopkih gre za upravna postopka, ki sta se izvajala po pravilih Zakona o upravnem postopku in v času storitve veljavnega Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE). Za „nezadovoljstvo“ strank z opravljeno storitvijo je v tem zakonu predviden poseben postopek in se zato ne uporabljajo določbe ZOR o odgovornosti za napake.
stranska intervencija v pravdi – pravni interes za intervencijo – nepremoženjska škoda – bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu – pravična odškodnina
Za strah je priznalo primerno odškodnino, ko je priznalo iz tega naslova 1.800.000,00 SIT.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 136, 136/1, 136/1-1.
sankcije
Sankcija za prekrške po 10. in 11. čl. ZJRM je bila predpisana tudi po 7.2.2006, zaradi česar ni utemeljena uporaba 1. tč. 1. odst. 136. čl. ZP-1 iz navedenega razloga.
ZST člen 12, 12/3, 12, 12/3. ZDR člen 118, 118. ZDSS-1 člen 41, 41/5, 41, 41/5.
odškodnina - stroški postopka - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Odškodnina po 118. členu ZDR predstavlja nadomestilo za reintegracijo - ko sodišče v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi na predlog delavca ugotovi, da mu delovno razmerje pri toženi stranki traja zgolj do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, namesto nadaljnjega priznanja delovnega razmerja pa se delavcu prizna odškodnina po splošnih pravilih civilnega prava. Gre za institut, ki ga je uvedel novi ZDR in se tako lahko uporabi le v zvezi z odpovedmi pogodbe o zaposlitvi iz časa po 1.1.2003, ne pa tudi v zvezi s sklepi o prenehanju delovnega razmerja po starem ZDR, kot je konkretni izpodbijani sklep, izdan na podlagi 6. točke 100. člena ZDR/90.
Vtoževana odškodnina (strošek za dokup manjkajoče zavarovalne dobe ob upokojitvi) in odpravnina ob upokojitvi nista terjatvi, ki sodita v okvir spora o prenehanju delovnega razmerja, zato za tožnika ne pride v poštev ugodnejša taksna (12/3 ZST) oz. stroškovna (41/5 ZDSS-1) posledica. Gre za samostojni denarni terjatvi, ki se sicer navezujeta na odločitev v zvezi z (ne)zakonitostjo prenehanja delovnega razmerja, a zgolj zaradi tega še nista del spora zaradi prenehanja delovnega razmerja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - utemeljenost odpovednega razloga
"Strokovna razhajanja" med delavci in nadrejenimi so lahko povod za reorganizacijo, vendar pa povod za reorganizacijo niti ni bistven. V okvir presoje utemeljenosti odpovednega razloga sodi le ugotavljanje, ali je potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi dejansko prenehala zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Tožnik prejšnjega dela ne opravlja več. Podpisal je novo pogodbo o zaposlitvi ponujeno v okviru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove. Tožena stranka za opravljanje njegovega dela ni zaposlila novih delavcev, pač pa je naloge spornega delavca porazdelila med druge delavce. Tožena stranka ima pravico da organizacije, ki bo optimalna glede na nujne potrebe. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila posledica spremenjenega kadrovskega načrta, ki je predvidel črtanje njegovega delovnega mesta. Črtanje delovnega mesta iz sistemizacije oziroma sprememba akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če je sicer sprejeta odločitev uprave o prenehanju potreb po delu na določenem delovnem mestu.
pogodba o naročilu - pravice in obveznosti iz pogodbe o naročilu - zastaranje - trditveno in dokazno breme - pritožbena novota
Obveznost tožene stranke kot prevzemnika naročila je bila v prenakazilu zneska tretji osebi, terjatev tožeče stranke do tožene stranke na podlagi navedene pogodbe bi torej bila v tem, da uveljavlja prenakazilo zneska 1.200.000,00 SIT. Če bi tožeča stranka v tej pravdi od tožene stranke iztoževala takšno terjatev, bi bil možen zaključek, da gre za terjatev, ki zastara v treh letih, tako kot to določa 374. čl. Ker pa tožeča stranka tega ni uveljavljala, je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da gre pri sporni terjatvi za takšno terjatev, ki zastara v triletnem zastaralnem roku iz 374. čl. ZOR in da je zato sporna terjatev zastarala.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
Ker v nobeni pogodbi za določen čas, ki jo je tožnica sklenila s toženo stranko, ni naveden razlog za sklenitev takšne pogodbe o zaposlitvi in ker so bile vse pogodbe o zaposlitvi tožnici izročene šele po poteku časa, za katerega so bile sklenjene, ravnanje tožene stranke ni bilo zakonito. Iz tega razloga je tožbeni zahtevek, da se zadnja pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, utemeljen, saj je bila tožnica že pred sklenitvijo te zadnje pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju za nedoločen čas.
ZLNDL člen 3, 3. ZPP člen 181, 181. OZ člen 86, 86. SPZ člen 10, 10. ZZK-1 člen 8, 8.
ugotovitev ničnosti pogodbe - dobrovernost pridobitelja - dvakratno razpolaganje z nepremičnino - pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe - vmesni ugotovitveni zahtevek - pasivna legitimacija
Tožeča stranka uveljavlja dajatveni zahtevek zoper drugo toženko - zahteva izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom na podlagi tretjega odstavka 181. člena ZPP pa zahteva od sodišča, naj ugotovi, da sta pogodbi o neodplačnem prenosu nepremičnin z dne 29.7.2002 in z dne 1.3.2004, ki sta sklenjeni med prvo in drugo toženko nični in da je sama originarno pridobila lastninsko pravico. S tem zahteva pravnomočno odločitev o teh predhodnih vprašanjih in v tem primeru mora tožnik pri ugotovitvi ničnosti pogodbe s tožbo zajeti oba pogodbenika.
Tožeča stranka je že s pravnomočnostjo odločbe dne 30.9.1974 pridobila pravico uporabe na nepremičninah, navedenih v odločbi, in za pridobitev pravice ni bil potreben še vpis v zemljiško knjigo. Pravica uporabe tožeče stranke pa se je na podlagi ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo se ne nanaša samo na poznavanje zemljiškoknjižnega stanja, ampak tudi na nepoznavanje izvenknjižnega stanja. Zato se nanj ne more sklicevati tisti, ki je vedel, da se zemljiškoknjižno stanje ne ujema z izvenknjižnim. Po oceni višjega sodišča je neprepričljiva dokazna ocena sodišča prve stopnje, da iz zgoraj navedenih dejstev izhaja, da toženki nista vedeli, da je tožnica originarno pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljenost odpovednega razloga
Če bi dejansko prišlo do zmanjšanja potreb po delu delavcev na delovnem mestu skladiščni delavec, delodajalec ne bi sklepal novih pogodb o zaposlitvi za določen čas z dvema delavcema na tem delovnem mestu, ampak bi obdržal v delovnem razmerju tožnika, ki je bil na tem delovnem mestu zaposlen za nedoločen čas. Ker je v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga še obstajala potreba po delu skladiščnega delavca, je tožniku podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZOR člen 5, 127, 132, 132/2, 478, 490, 490/2, 5, 127, 132, 132/2, 478, 490, 490/2. ZPP člen 182, 182.
razdrtje prodajne pogodbe
Odgovornost projektanta in izvajalca del, o čemer je izčrpno navedeno v omenjenem izvedenskem mnenju, se tožeče stranke glede na to, da je skladišče kupila od tožene stranke kot prodajalca, ne tiče. Prodajalec namreč kupcu odgovarja po pravilih o jamčevanju za stvarne napake (478. člen ZOR). Tožeča stranka toženi stranki ni določila točnega in jasnega roka v katerem je dolžan odpraviti gradbeno napako. Zato je pravilno sklepanje prvostopnega sodišča, da je iz okoliščin danega primera, kot je bilo že razloženo, očitno izhajalo, da tožena stranka niti v dodatnem roku ne bo napake odpravila. Zato je tožeča stranka na podlagi 2. odstavka 490. člena ZOR pogodbo razdrla (enako127. člen ZOR). Zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da ima tožeča stranka, ki je plačala kupnino pravico zahtevati vrnitev plačane kupnine z obrestmi od dneva plačila (2. odstavek in 5. odstavek 132. člena ZOR).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – norma
Tožena stranka je tožnici zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker ni dosegala predvidene norme, saj za to ni bil vzrok v njenem zdravstvenem stanju.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - obstoj dejanskega delovnega razmerja - sposobnost biti stranka
Zoper fizično osebo, ki je umrla pred vložitvijo tožbe, in ki zato ne more biti pravdna stranka, tožba sploh ni mogoča in jo je treba zavreči. Pomanjkanja procesne predpostavke glede sposobnosti biti stranka ni mogoče odpraviti niti pri tožbi zoper pokojnega toženca niti pri tožbi, vloženi v imenu pokojnega tožnika.
ZDR člen 80, 80/2, 110, 110/1, 80, 80/2, 110, 110/1.
redna odpoved - izredna odpoved - odpovedni rok - pogodba o zaposlitvi
Za razliko od redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi opredeljuje takojšnje prenehanje delovnega razmerja. Če delodajalec delavcu kljub podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoči nadaljevanje delovnega razmerja do izteka 30 dnevnega (odpovednega) roka, to kaže na možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma na delodajalčev interes za nadaljevanje delovnega razmerja, kar pa je v nasprotju z institutom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor – obrazloženost ugovora – navajanje dejstev in predlaganje dokazov
Ugovor ni utemeljen tudi v primeru, kadar dolžnik v ugovoru sicer navede dejstva, ki so pravno pomembna in ki bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, pa v podkrepitev teh dejstev ne predlaga dokazov.
odpravnina – pogodba o zaposlitvi – sprememba delodajalca
Ker je bilo tožniku pri delodajalcu prevzemniku ponujeno delovno mesto, ki je bilo ekvivalentno delovnemu mestu, na katerem je delal pri delodajalcu prenosniku (le imenovalo se je drugače), do odpravnine po pogodbi o zaposlitvi, ki je bila dogovorjena za primer razrešitve s funkcije oziroma razporeditve na drugo delovno mesto, ni upravičen.
izvršilni stroški – prekoračitev tožbenega zahtevka – razveljavitev odločbe – spor majhne vrednosti – upoštevni pritožbeni razlogi
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je v 3. točki izreka prisodilo tožeči stranki izvršilne stroške, dejansko prekoračilo tožbeni zahtevek tožeče stranke. Po določbah 357. čl. ZPP ob taki ugotovitvi pritožbeno sodišče s sklepom razveljavi sodbo.
stari ZDR – dogovor o prevzemu delavcev – ničnost – sodno varstvo
Sodno varstvo zoper sklepe o prenehanju delovnega razmerja in o razporeditvi k drugemu delodajalcu je bilo po ZTPDR dopustno le v primeru pravočasne predhodno izkoriščene notranje poti, to je pravočasnega uveljavljanja varstva pravic pri delodajalcu. V nasprotnem primeru dokončnosti in pravnomočnosti sklepa delavec ni mogel obiti z uveljavljanjem ničnosti dogovora med dvema delodajalcema kot podlage za njegovo izdajo. Ker je bilo pravno varstvo delavcev v času veljavnosti ZTPDR in ZDR/90 zagotovljeno v okviru posebnega postopka varstva pravic (pri čemer je šlo za asociativna delovna razmerja), institutov obligacijskega prava niti ni mogoče uporabiti, saj bi to izničilo kogentne določbe ZTPDR o postopkih varstva pravic in sodnem varstvu.
ZVZP člen 25, 29, 29/1, 29/2. ZJC člen 13, 13/1. ZZelP člen 10, 10-7. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 2, 2-1, 2-2, 2-3, 56, 84, 85.
stroški vzdrževanja, obnove in rekonstrukcije nivojskih prehodov ceste in železnice – razmejitev obveznosti – upravljalec javne železniške infrastrukture – upravljalec cest – zapornice in polzapornice – cestna prometna signalizacija
Vprašanje ali bremenijo stroški vzdrževanja zapornic in polzapornice na nivojskih prehodih ceste in železnice upravljalca javne železniške infrastrukture ali bremenijo upravljalca ceste je urejena v 29. čl. Zakona o varnosti v železniškem prometu.
V primeru, ko delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi krši konkurenčno klavzulo, delodajalcu pripada le odškodnina, ne more pa delavcu prepovedati opravljanja konkurenčne dejavnosti.
Enostranska zaveza delavca, s katero ta pristane na omejitev svojih pravic po prenehanju delovnega razmerja, ne da bi bila ob tem dogovorjena tudi ustrezna odmena v obliki nadomestila, ni skladna z načeli pravne in socialne države, med katere pri odplačnih pogodbenih razmerjih sodi tudi načelo ekvivalence in je zato ni mogoče upoštevati.