ZGD člen 394, 394/2. ZGD-1 člen 133, 133/1, 135. ZFPPod člen 27, 27/4, 35, 35/1.
komanditna družba – izbris iz sodnega registra – odgovornost družbenikov za obveznosti družbe po 4. odst. 27. čl. ZFPPod – kapitalske družbe – osebne družbe – osebna odgovornost družbenikov – zastaranje terjatev do družbenikov iz obveznosti družbe
V obravnavanem primeru je bil dolžnik družbenik komanditne družbe, ki je osebna družba, kjer komplementar (osebno odgovorni družbenik) subsidiarno odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem in takšno osebno jamstvo ne preneha s prenehanjem družbe. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da enoletni rok iz 2. odst. 394. člena ZGD v obravnavani zadevi ne pride v poštev.
stroški postopka – stroški cenilca – predlog za obročno plačilo – ugotavljanje premoženjskega stanja predlagatelja po uradni dolžnosti
V zakonu ni podlage za obročno plačilo stroškov cenilca. Določba 4. odst. 169. čl. ZPP, na katero se pritožba sklicuje, pride v poštev samo v primeru, ko stranka izkaže, da podatkov oz. potrdil pri pristojnih organih sama ni mogla pridobiti.
izjava o odpovedi dediščini – pravnomočno končan zapuščinski postopek – pozneje najdeno premoženje
Sodna praksa se je že izrekla, da se izjava o odpovedi dediščini, dana v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku, ne nanaša ne pozneje najdeno premoženje, zaradi katerega je obseg zapuščine bistveno spremenjen. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že leta 1970 sprejelo načelno pravno mnenje, da se odpoved dediščini v korist znanega dediča šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, in ne o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju (glej VSS 2-3/70, str.8 in ZSO 15.4.1970. str. 227).
Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vsebine navedb v predlogu za določitev nujne poti in predloga ni preizkusilo glede izpolnjevanja pogojev, ki jih za dovolitev nujne poti predpisuje SPZ, je zaključek sodišča prve stopnje, da predlagatelja že zaradi predvidenega rušenja objekta nista izkazala pravnega ali ekonomskega interesa, prezgoden.
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila pot preko toženčeve parcele zgrajena prav zaradi dostopa do parcel tožnikov, na katerih so si pravni predniki tožnikov zgradili hiše.
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, je tožnica utrpela poškodbo v obliki udarnine glave in lažji zvin vratne hrbtenice ter trpela telesne bolečina zaradi poškodbe glave in sicer tri dni zmerne stalne, v nadaljevanju pa so se umirjale. V vratu je imela stalne zmerne bolečine štiri do šest tednov. Prestala je tudi neugodnosti v zvezi z zdravljenjem, in sicer štirikrat RTG snemanja, CT glave, štirikrat EEG, 12-krat ambulanti pregledi, enomesečna fizikalna terapija in protibolečinska terapija ter občasno jemanje zdravil, ki dražijo želodec. Glede na tako ugotovljene telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da znaša pravična odškodnina za to obliko škode 600.000,00 SIT. Odškodnina je odmerjena v okviru odškodninsko pravnih norm iz 179. člena Obligacijskega zakonika - OZ in je skladna z odškodninami, ki so se za takšne in podobne škode izoblikovale v sodni praksi.
Enako velja za prisojeno odškodnino za strah v višini 150.000,00 SIT, ko je tožnica tik ob poškodbi doživela hud primaren strah in je bila nato še tri mesece zmerno zaskrbljena za izid zdravljenja in za prisojeno odškodnino zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 400.000,00 SIT, ko je bilo ugotovljeno, da za tožnico niso priporočljive daljše aktivnosti na vročem soncu in dolgotrajna domača dela s prisilno sklonjeno držo glave, pri zmernih vsakdanjih obremenitvah pa zaradi poškodbe ni pomembno omejena, ima pa težave pri pisanju na računalnik in obešanju zaves ter se hitreje utrudi.
nematerialna škoda - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - obresti
Sodišče prve stopnje zmotno meni, da je pravno priznana škoda za duševne bolečine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti le, če gre za trajnost in ne začasnost posledic. Res je, da je ta oblika škode praviloma trajne narave, vendar pa se denarna odškodnina lahko prisodi tudi, kadar je zmanjšanje življenjskih aktivnosti začasno, če je močnejše intenzivnosti in dalj traja, ali če to upravičujejo posebne okoliščine.
postopek za ureditev meje – geodetske storitve – storitev v okviru upravnega postopka – uveljavljanje napak geodetskih storitev – neuporabnost določb ZOR o odgovornosti za napake
Pri obeh postopkih gre za upravna postopka, ki sta se izvajala po pravilih Zakona o upravnem postopku in v času storitve veljavnega Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE). Za „nezadovoljstvo“ strank z opravljeno storitvijo je v tem zakonu predviden poseben postopek in se zato ne uporabljajo določbe ZOR o odgovornosti za napake.
SZ člen 129, 129/2. ZOR člen 403. ZIZ člen 17, 266, 266/1, 266/2.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - odkup primernega nadomestnega stanovanja po pogojih SZ - določitev primernega stanovanja - alternativna obveznost - obveznost sklenitve prodajne pogodbe - nenadomestno dejanje
Stanovanje, ki naj bo predmet prodajne pogodbe, v izvršilnem naslovu ni določno opredeljeno, zaradi česar ima samo dolžnik kot prodajalec možnost, da določi primerno stanovanje, ki naj bo predmet pogodbe. Upnica kot kupec namreč nima možnosti zahtevati prodaje točno določenega stanovanja, saj ne more vedeti s katerimi stanovanji dolžnik razpolaga. Poleg tega je dolžnikova obveznost po 2. odst. 129. členu SZ alternativna (403. člen ZOR oziroma 384. člen OZ).
ZIZ člen 67, 67/1-2. ZZZDR člen 64, 78, 105, 105/3, 105.a, 105.a/2.
spori iz razmerij med starši in otroki – povezava med odločitvijo o varstvu in vzgoji ter preživljanjem otroka
Ker gre za razmerje med starši in otroki, ki ni klasično civilnopravno razmerje in obstoji logična povezava med odločitvijo v tem komu se otrok zaupa v varstvo, vzgojo in preživljanjem, dejstvo, da je odločba glede odločitve komu se otrok zaupa v varstvo in vzgojo razveljavljena, narekuje le sklep, da je s tem brezpredmetna tudi odločba o preživnini.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek sodbe sam s seboj v nasprotju oziroma v nasprotju z obrazložitvijo sodbe
Ime oziroma označba kaznivega dejanja po 1. odst. 240. čl. KZ je ponareditev ali uničenje poslovnih listin in ne ponarejanje listin, kot je to navedeno v izpodbijani sodbi, vendar je iz analize izreka in obrazložitve izpodbijane sodbe jasno razvidno, da je šlo za očitno pisno pomoto v poimenovanju oziroma označbi kaznivega dejanja po 1. odst. 240. čl. KZ. V opisu dejanja so namreč na način, predpisan v 2. točki 1. odst. 269. čl. KZ, konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja po 1. odst. 240. čl. KZ, obrazložitev izpodbijane sodbe pa ponuja odločitev o vseh odločilnih dejstvih, ki se nanašajo na predmet obtožbe, to pa je kaznivo dejanje po 1. odst. 240. čl. KZ. Sodišče prve stopnje je torej pravilno obravnavano dejanje pravno opredelilo po 1. odst. 240. čl. KZ, vendar je očitno pomotoma napačno zapisalo ime tega kaznivega dejanja.
Dogovor, da obratovalnica posluje kot celota, pri čemer se upošteva uspešnost in prizadevnost posameznega družinskega člana in njegovih žena, jasno pove, da so po tem ključu delili ne le dobiček, ampak tudi obveznosti. Ni pomembno, kdo od njih je formalno najel kredit in kdo je formalno kredit vračal, pomembno je, da se je kredit vračal s sredstvi, ki sta jih s svojim delom pridobili obe pravdni stranki v skupni obratovalnici.
sklep o izvršbi – pravnomočnost – izvršljivost – vročitev dolžniku – zaznamek o pravnomočnosti oz. izvršljivosti
Sklep o izvršbi ne more biti pravnomočen, zato tudi ne izvršljiv, če ni izkazana vročitev dolžniku. Tudi iz podatkov spisa ne izhaja, in tudi nima sklep o izvršbi zaznamka, da bi bil pravnomočen oz. izvršljiv, ter je sodišče v tem postopku vezano na ugotovljeno oz. potrjeno izvršljivost.
pogojna obsodba - posebni pogoj - pogojna obsodba s posebnim pogojem - povrnitev škode kot posebni pogoj v pogojni obsodbi
Obdolžencu se v pogojni obsodbi lahko naloži samo tista povrnitev škode, glede katere ima oškodovanec potreben pravni naslov v prisojenem premoženjskopravnem zahtevku.
izvršba na nepremičnine - pravica do poplačila - izvršljivost izvršilnega naslova - klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti
Namen pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. P 2, kateri pritožba očita, da nima lastnosti listine po 168. členu ZIZ, z vsebino kot je bila navedena, je ravno omogočiti predmetno izvršbo na pritožničine nepremičnine, kljub dejstvu, da pritožnica ni dolžnica po sodbi opr. št. P 1.
Temeljna predpostavka za izdajo sodbe po 318. členu ZPP (zamudna sodba) je pravilna vročitev tožbe toženi stranki v odgovor. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča v danem primeru ta predpostavka ni bila izpolnjena.
nepremoženjska škoda – bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu – pravična denarna odškodnina – delni umik tožbe – pogoji za zmanjšanje zahtevka – privolitev toženca
Tožnik iz iste dejanske podlage nove tožbe zoper toženo stranko ne more več vložiti, kar pa samo po sebi »skrčitvam« tožbenega zahtevka še ne odvzema značaja delnega umika tožbe. Vse do konca pravdnega postopka, bi načeloma tožeča stranka lahko svoj tožbeni zahtevek ponovno zvišala. Ker gre za delni umik tožbe, je zmanjšanje zahtevka dopustno le pod pogoji iz 188.čl. ZPP, kar pomeni, da je privolitev toženca v primeru, ko se je že spustil v obravnavanje zadeve, potrebna.
Ustava člen 26. ZOR člen 172, 210, 219. ZTLR člen 25.
neupravičena pridobitev - gradnja na tujem svetu - uporabnina - odvzem nepremičnine iz uporabe - odškodninska odgovornost lokalne skupnosti - škoda zaradi nezmožnosti uporabe
Zatrjevane škode zaradi nezmožnosti uporabe ni mogoče kar enačiti z vrednostjo zemljišča oz. odškodnino za odvzeto zemljišče. Tožnica je še vedno zemljiškoknjižna lastnica spornega zemljišča.