Sodišče pri zamudni sodbi ne preizkuša resničnosti dejanskih trditev (fikcija priznanja dejstev), pač pa le ugotavlja ali iz tožbenih navedb izvira utemeljenost zahtevka, vendar pa je takšno sodbo dovoljeno izpodbijati tako iz razlogov napačne uporabe procesnega kot tudi materialnega prava. Tako lahko stranka učinkovito izkoristi svojo pravico do pritožbe le, »če ve, katera so tista pravnorelevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve, ter na katero pravno normo (ali norme) je oprlo svojo odločitev.
avedbe, da je tožnik denar posojal njeni hčerki in da od tožnika za tri leta nege dveh oseb ni nikoli dobila nobenega plačila, ter druge navedbe, ki se nanašajo na njene odnose s tožnikom, za to pravdno zadevo niso pomembne.