ZUP člen 282, 282/1, 282/4, 292, 292/1.ZUS-1 člen 85.
ukrep gradbenega inšpektorja – upravna izvršba
S pravnimi sredstvi zoper sklep o izvršbi se lahko uveljavljajo le razlogi, ki se nanašajo na izvršljivost odločbe in na določen način izvršbe, temu pa tožnik v tožbi ni ugovarjal.
predsednik okrožnega sodišča – pogoj – sodnik sodišča enakega ali višjega položaja
Sodnik okrajnega sodišča ne izpolnjuje formalnih pogojev za kandidaturo na razpisano prosto mesto predsednika okrožnega sodišča, saj ni sodnik sodišča enakega ali višjega položaja.
zahteva za sodno varstvo – umik zahteve za sodno varstvo – domneva umika
Če je bila storilcu prekrška poleg globe izrečena tudi stranska sankcija, po določbi tretjega odstavka 61. člena ZP-1, ki je bila kasneje spremenjena, ni bila dovoljena domneva o umiku zahteve za sodno varstvo, če ni prišel na zaslišanje na sodišče.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona – meje sankcioniranja prekrškov – milejši predpis – odločba o kazenski sankciji
Če se predpis, ki določa prekršek, spremeni in je predpisana sankcija po novem zakonu nižja od tiste, ki je bila predpisana v času storitve prekrška, je potrebno po drugem odstavku 2. člena ZP-1 pri izreku sankcije uporabiti kasnejši predpis.
postopek pred prekrškovnim organom – plačilni nalog – načelo kontradiktornosti – možnost izjave o prekršku – identiteta storilca – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - smiselna uporaba ZKP – dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Tudi v primeru odločanja o prekršku s plačilnim nalogom mora biti kršitelju zagotovljena pravica, da se izjavi o dejanskih in pravnih vidikih zadeve.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004246
ZP-1 člen 15, 156, 156/1-1.ZVCP-1 člen 59, 69, 70. ZPCP-1 člen 101.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - odgovornost odgovorne osebe - cestni prevoz - notranja kontrola - dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja podrejenih delavcev - vozila v cestnem prometu - naprave in oprema - obremenitev vozila
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je ustavilo postopek o prekršku na podlagi stališča, da je odgovornost odgovorne osebe za prekršek izključena, ker je odgovornost za nadzor "prenesla" na voznike, kršilo materialne določbe zakona.
Komunalni prispevek sicer ni enak konkretnim dejanskim stroškom ureditve infrastrukture na posameznem zemljišču, vendar pa se dejanskim stroškom kar najbolj približuje. Takšno sklepanje potrjuje tudi določba prvega odstavka 42. člena ZSZ, ki pravi, da je komunalni prispevek plačilo sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča in pripada občini. Tako je lahko višina komunalnega prispevka za priključitev na plinsko in elektroenergetsko omrežje sorazmerna tudi stroškom, ki jih je imela tožeča stranka z ureditvijo navedenih priključkov in hkrati predstavlja znesek, za katerega naj bi bila tožena stranka obogatena.
ZP-1 člen 57, 57/2, 57/6, 62, 62-2, 171.ZKP člen 420, 420/2.
hitri postopek o prekršku – plačilni nalog – sestavine plačilnega naloga – opis prekrška – pisna odločba o prekršku - bistvene kršitve določb postopka – razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo – načelo zakonitosti – zahteva za varstvo zakonitosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
ZP-1 ne zahteva, da mora plačilni nalog opis prekrška vsebovati že ob njegovi izdaji. Opis dejanskega stanja mora prekrškovni organ poleg ostalega predložiti sodišču v primeru, ko je zoper plačilni nalog vložena pravočasna in dovoljena zahteva za sodno varstvo.
ZVO člen 9, 9/3.ZOR člen 223, 223/1, 600. 0Z člen 376.
ekološka nesreča - ustno naročilo - neupravičena obogatitev - poslovodstvo brez naročila - omejitev teka zamudnih obresti
Ob ekološki nesreči je bilo potrebno nujno in takojšnje ukrepanje, zaradi česar je predstavnik Inšpektorata RS za okolje odredil sanacijske ukrepe za odpravo posledic onesnaženja neposredno tožeči stranki. Čeprav ni prišlo do pisne pogodbe o izvedbi del, je na podlagi takšnih ustnih navodil utemeljeno mogoče sklepati, da je bilo dano naročilo za njihovo izvedbo, ki ga je preko svojega predstavnika dala prva toženka.
obstoj prekrška – zakonski znaki prekrška – prekoračitev hitrosti
Če voznik prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti v naselju za več kot 30 kilometrov na uro, višina največje dovoljene hitrosti ni zakonski znak prekrška, prav tako tudi ne dejanska hitrost, s katero je voznik vozil.
stvarna pristojnost - postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku - redni sodni postopek - hitri postopek – izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – globa – zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper več odločb
Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni možno izpodbijati več odločb brez izkazane povezave, ki bi opravičevala izpodbijanje obeh odločb z istim pravnim sredstvom.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004438
ZP-1 člen 23, 23/4, 156, 156/1-5.ZVCP-1 člen 130, 130/3-d.
kršitev materialnih določb zakona - kazni za prekrške – kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – prepoved - vožnje motornega vozila – voznik začetnik
Vozniku začetniku za prekršek po točki d) tretjega odstavka 130. člena ZVCP-1 ni mogoče izreči prepovedi vožnje motornega vozila.
ZP-1 člen 52, 52/2-7, 62, 62/1-2.ZVCP-1 člen 23, 23/1-66.URS člen 22.
stvarna pristojnost - postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku - redni sodni postopek - hitri postopek – izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik – enako varstvo pravic
Enako varstvo pravic voznikov in voznikov začetnikov je zagotovljeno, če sodišče (in ne prekrškovni organ) odloča tudi o prekrških, ki jih stori voznik začetnik, za katere je (poleg globe) predpisana stranska sankcija 7 ali več kazenskih točk v cestnem prometu.
Revident ne uveljavlja, da sporni pogodbi v času sklenitve nista imeli podlage, pač pa le, da se „pravna podlaga Pogodbe o zavarovanju terjatev ni uresničila oziroma da je ta odpadla.“ To pa ni razlog za ničnost pogodbe.
ZD člen 214, 220, 221.ZDen člen 74, 83. Odlok o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegi premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3. ZPSP člen 1, 1/3.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – prehod premoženja v državno last (nacionalizacija) – dedno upravičenje – dedna odpravljenost – pravnomočnost sklepa o dedovanju
Za vrnjeno premoženje po vsaki denacionalizacijski odločbi v korist ene denacionalizacijske upravičenke se opravi nova zapuščinska obravnava in o njem odloči z novim sklepom o dedovanju.
Obe ravnanji tožnika, torej sklenitev dednega dogovora in uveljavljanje dedne odprave tožencev, pomenita razpolaganje dediča s svojim dednim upravičenjem, ki je bilo odvisno predvsem od obsega zapustnikovega premoženja. Na takšni podlagi revizijsko sodišče zaključuje, da neuveljavljanje dedne odpravljenosti v prejšnjem zapuščinskem postopku ne pomeni odpovedi tej pravici za kasnejši zapuščinski postopek glede denacionaliziranega premoženja (glej sodbo VS RS II Ips 489/07 z dne 25.10.07.
ZOR člen 376, 376/1.ZPP člen 2, 8, 339, 339/2-8, 339/2-14.
zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka – kdaj je zdravljenje zaključeno – ustalitev škode – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odločilno je vprašanje, kdaj se je škoda 'ustalila'. Vrhovno sodišče se strinja z razlogi sodišč druge in prve stopnje, da je za trenutek, ko je tožnica zvedela, da se je njeno zdravstveno stanje toliko stabiliziralo, da ni bilo mogoče več pričakovati bistvenega izboljšanja ali poslabšanja, šteti dne 25.9.1997 na glavni obravnavi v delovnem sporu opr št. Pd145/96 (ki je potekal med istima pravdnima strankama) prebrano izvedeniško mnenje, kjer je izvedenka zapisala, da tožnice ni možno uspešno zdraviti.