avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - uporaba glasbenih del - avtorski honorar
Dolžnost pridobitve materialnih avtorskih pravic in plačila nadomestila za uporabo avtorskih del je eno temeljnih načel avtorskega prava. Če uporabnik ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, ne pridobi pravic, jih krši in nosi vse posledice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2004281
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2. KZ člen 240, 245, 246.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - privilegij zoper samoobtožbo - kršitev kazenskega zakona - ponareditev poslovnih listin - neupravičena uporaba - poneverba - zakonski znaki kaznivega dejanja - zaupanost stvari - upravičenost uporabe - stek kaznivih dejanj - navidezni stek - pravica do zaslišanja obremenilne priče - načelo konsumpcije - načelo inkluzije
Privilegij zoper samoobtožbo varuje obdolženca pred nepravičnim postopkom in ima torej procesno praven pomen, ne izključuje pa obstoja kaznivega dejanja ali odgovornosti zanj (ali hujše kvalificirane oblike kaznivega dejanja), čeprav je bilo storjeno z ravnanjem in z namenom, da se prikrije drugo kaznivo dejanje.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi – stavbno zemljišče – vodno zemljišče – nepremičnine, izvzete iz pravnega prometa - ribnik
V tretji točki 19. člena ZDen je določeno, da se v naravi ne vračajo nepremičnine, če so izvzete iz pravnega prometa oziroma na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice. Katere nepremičnine so to, je treba ugotavljati na podlagi področnih zakonov ki so to problematiko urejali ob uveljavitvi ZDen, in novih zakonov, ki so nadomestili prej veljavne zakone.
Vodno zemljišče bi namreč lahko postalo javno dobro le v primeru, če bi takšno zgrajeno vodno javno dobro nastalo zaradi prestavitve ali ureditve naravnega vodotoka, zajezitve tekočih voda, zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugega podobnega posega v prostor.
Ker z izdajo sklepa pritožbenega sodišča, s katerim je bil potrjen sklep prvostopenjskega sodišča, da ni krajevno pristojno za odločanje, postopek ni pravnomočno končan, je revizija nedovoljena.
komasacija – smotrnejša in lažja obdelava – odmera dela dodeljenega zemljišča
Namen komasacije kot kmetijsko prostorsko ureditvene operacije je, da vsak komasacijski udeleženec dobi čim bolj zaokroženo zemljišče, ki omogoča smotrnejšo in lažjo obdelavo. Odmera sadovnjaka, po dejanski rabi, znotraj oziroma v sklopu dodeljenega zemljišča, zato ni niti namen niti predmet komasacijskega postopka.
carine - predhodni preizkus tožbe – položaj stranke – procesne predpostavke – pravni interes – dejanski interes – glavni zavezanec – aktivna legitimacija
V pritožbenem postopku je pritožbo vložil in nato umaknil carinski dolžnik, ki je bil v obravnavanem tranzitnem postopku glavni zavezanec, tožeča stranka pa je bila prejemnik blaga. Tožbene navedbe tožeče stranke, da glavni zavezanec, ki je bil njen zastopnik in špediter, ni imel njenega izrecnega pooblastila za umik pritožbe, so zato, glede na to, da je bil glavni zavezanec samostojna stranka pritožbenega postopka, brezpredmetne in so stvar medsebojnega razmerja. Zaradi navedenega tožeči stranki z izdanim sklepom drugostopenjskega upravnega organa o ustavitvi pritožbenega postopka ni bila kršena njena pravica ali neposredna, na zakon oprta korist, kar pomeni, da ni bila aktivno legitimirana za vložitev tožbe.
Tožnika sta v tožbi vrednost spornega predmeta ovrednotila z zneskom 1.500.000 SIT, vendar nediferencirano, čeprav imata nedenarna zahtevka različno dejansko in pravno podlago. Tožnika bi zaradi tega morala vrednost spornega predmeta navesti za vsak zahtevek posebej, saj ni pogojev za njihovo seštevanje po določbah prvega odstavka 41. člena ZPP. Ker tega nista storila, sta povzročila položaj in posledice, primerljive s položajem in posledicami popolnega izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta: nista si zagotovila pravice do revizije. Revizijsko sodišče jo je zato kot nedovoljeno zavrglo (367. člen ZPP).
ZOR člen 193, 193/1.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
povrnitev premoženjske škode zaradi smrti bližnjega – smrt otroka – običajni pogrebni stroški - stroški vzdrževanja groba – pravno priznana škoda – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – kumulacija tožbenih zahtevkov – zavrženje revizije
Z vidika vprašanja, kateri del stroškov vzdrževanja groba predstavlja pravno priznano premoženjsko škodo, treba ločiti tisto vzdrževanje groba, ki je zaradi smrti določene osebe objektivna nujnost njegovih bližnjih, od tistega, ki ga bližnji izvršujejo zaradi ohranitve lastne duševne integritete (kot element oziroma sestavni del lastnega žalovanja in ohranjanja spomina na umrlega). Pri tem je za premoženjsko škodo, za katero je povzročitelj škode dolžan plačati odškodnino, šteti le prvo navedeno obliko, in sicer v obsegu, ki zajema stroške ureditve groba po pokopu in (ne vsakršne, ampak) krajevnim razmeram primerne dostojne krasitve, največ za čas žalovanja. Ker med slednje že po naravi stvari lahko spadajo le stroški, ki so povezani s pogrebom, ne morejo zajemati tistih izdatkov, ki so sicer namenjeni obiskovanju in krasitvi groba, vendar so od njega časovno oddaljeni in se nadaljujejo po trenutku, ki zamejuje trajanje krajevno običajne pietete oziroma žalovanja.
povrnitev nepremoženjske škode – načelo individualizacije odškodnine – višina denarne odškodnine in trajanje sodnega postopka – načela odškodninskega prava – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – telesne bolečine – strah - začetek teka zamudnih obresti – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – kumulacija tožbenih zahtevkov – zavrženje revizije
Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo se namreč odmerja glede na razmere v času sojenja pri sodišču prve stopnje. Vprašanje odmere pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je s tem povezano tudi s časom čakanja na njeno odmero, vendar pa bi morala imeti odmera višje odškodnine na račun dolgotrajnosti postopka utemeljene razloge v zavlačevanju postopka s strani ene od strank ali celo v zlorabi procesnih pravic.
revizija – dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela – trditveno in dokazno breme
Ker revident ni opredelil in ni pojasnil vrednosti v reviziji izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta, po presoji vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi niso izkazani pogoji za dovolitev revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
denacionalizacija – upravičenci državljani držav članic EU – oblika vrnitve
Ko gre za vprašanje (oblike) vrnitve nepremičnin denacionalizacijskim upravičencem - državljanom držav članic EU v naravi, z dnem pristopa Republike Slovenije k EU pravic teh denacionalizacijskih upravičencev – državljanov držav članic EU ni mogoče omejiti v primerjavi s pravicami državljanov Republike Slovenije, kar pomeni, da z dnem pristopa Republike Slovenije k EU državljani držav članic EU lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah v Republiki Sloveniji na podlagi vseh pravnih temeljev, pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane Republike Slovenije, tudi na podlagi ZDen, kolikor izpolnjujejo pogoje za upravičenca, ki jih določa ZDen. Glede na navedeno samo dejstvo, da je v obravnavani zadevi upravičenec do denacionalizacije tujec - državljan države članice EU, na obliko denacionalizacije ne more vplivati.
azil - pospešeni postopek – očitno neutemeljena prošnja - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je ocena tožene stranke o obstoju pogoja iz 4. alineje 55. člena ZMZ preuranjena, je to tudi po presoji vrhovnega sodišča narekovalo odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve toženi stranki v nov postopek (2. in 3. točka 64. člena ZUS-1). V njem bo morala ponovno oceniti, ali je podan kateri od pogojev za zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene (55. člen ZMZ) in če bo potrebno o tem dopolniti dokazni postopek tudi z morebitnim dodatnim zaslišanjem tožnikov.
denacionalizacija - kmetijska zemljišča – ovire za vračilo v naravi – javna cesta – usklajenost evidenc dejanskega stanja z stanjem v naravi
Upravni organ v svoji odločbi ni zatrjeval, da gre v obravnavani zadevi za takšne ovire za vračilo v naravi, ki bi bile opredeljene v zemljiškem katastru kot javna cesta v smislu Zakona o javnih cestah, toda to po presoji pritožbenega sodišča ni vplivalo na odločitev, saj se je v praksi izkazalo, da je neusklajenost evidenc dejanskega (zemljiški kataster) oziroma pravnega stanja (zemljiška knjiga) zemljišč s stanjem v naravi, na kar tožnica v pritožbi opozarja, pravzaprav neizogibna. To pa ne pomeni, da je mogoče vrniti v naravi zemljišče, na katerem so dejanske ovire in zato na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice (3. točka 1. odstavka 19. člena ZDen). Poleg tega pa je cesta objekt, ki ni v lasti upravičenca, zato mu tega dela zemljišča ni mogoče vrniti niti iz razloga iz 2. odstavka 32. člena ZDen.
CZ (1976) člen 56, 56/1. CZ (1995) člen 183. ZUS člen 59, 59/1.
carine – zastaranje izterjave
V času izdaje (kasneje izpodbijanega) drugostopenjskega upravnega akta absolutno zastaranje izterjave carine še ni nastopilo, je pa nastopilo v časovnem obdobju pred izdajo prvostopenjske sodbe. Absolutnega zastaranja prvostopenjsko sodišče v takšnem primeru ne upošteva, saj se v upravnem sporu presoja, ali je bil izpodbijani upravni akt zakonit v času svoje izdaje.
ZUS-1 člen 73, 73/1. ZUS člen 72, 72/4. ZGO člen 190, 190/1.
legalizacija strojne lope – dostopna pot – dopustnost izpodbijanja dejanskega stanja
Po določbah 1. odstavka 73. člena v zvezi s 1. in 2. odstavkom 107. člena ZUS-1 je zoper sodbo, ki jo je izdalo Upravno sodišče RS, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku in zato pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja presega možni okvir presoje v pritožbenem postopku. Zato se pritožbeno sodišče do trditev, ki izpodbijajo dejansko stanje, ni opredeljevalo, saj je nanje vezano tako sodišče kot stranke. Tudi v času veljavnosti ZUS, ki je veljal v času vložitve pritožbe, ta pritožbeni razlog ni bil dopusten.
začasna odredba – zadržanje izvršitve gradbenega dovoljenja – težko popravljiva škoda, ki bi nastala tretji osebi
Presoja vplivov na okolico ni stvar postopka pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe. Morebitna škoda, ki bi nastala investitorjema spornega objekta zaradi morebitnega rušenja tega objekta (v primeru ugodne odločitve o tožbi), ki sta jo tožnika uveljavljala v zahtevi za izdajo začasne odredbe kot razlog za izdajo začasne odredbe, ne predstavlja težko popravljive škode tožnikoma, saj mora pravno upoštevna škoda za izdajo začasne odredbe groziti tožniku in ne morebitnim tretjim osebam v postopku.
promet s kmetijskimi zemljišči – odobritev pravnega posla – vročitev odločbe
Glede na to, da ni sprejel ponudbe na način, kot to določa zakon, se tožnik ne more sklicevati, da je v smislu določb ZKZ-UPB1 kot zakupnik in mejaš predkupni upravičenec.
Zapisnik o inšpekcijskem pregledu je prvi akt, s katerim se inšpekcijski postopek začne. Morebitna prijava pa ne pomeni začetka inšpekcijskega postopka in je ni mogoče šteti za informacijo javnega značaja.
dodelitev nadomestnih zemljišč – tožba zoper Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS -procesne predpostavke za vložitev tožbe – zavrženje tožbe – upravni akt – zakonitost posamičnih aktov in dejanj
Že zato, ker Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS glede na svoj pravni status in svoja zakonska pooblastila ni organ v smislu 1. člena in 1. odstavka 4. člena ZUS-1 in ne izdaja upravnih aktov v smislu 2. odstavka 2. člena ZUS-1, niso bile podane procesne predpostavke za vložitev tožbe na podlagi 4. člena ZUS-1.