OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - DRUŠTVA
VS0010876
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1965) člen 1, 1/1, 9, 37. ZDru člen 37, 37/1.ZLNDL člen 1, 1/1, 1/2.ZSpo člen 64, 64/1.ZPP člen 380, 380/2.
lastninska pravica društva – lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini – pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pravni promet – darilna pogodba – ničnost – gradnja na tujem zemljišču – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – lastninjenje športnih objektov – zmotna uporaba materialnega prava
Darilna pogodba in gradnja na tujem svetu nista pravni podlagi za pridobitev lastninske pravice na družbeni lastnini, saj brezplačen prenos pravice uporabe med delovno organizacijo in društvom kot civilno pravno osebo v času zatrjevane sklenitve darilne pogodbe 2.6.1969 ni bil dopusten. Tudi gradnja na zemljišču, ki je v družbeni lastnini, ne more spreminjati lastninskega razmerja. Obči državljanski zakonik je sicer omogočal pridobitev lastninske pravice na originaren način z gradnjo, vendar njegova pravila ne pridejo v poštev pri družbeni lastnini kot nestvarnopravni kategoriji, temveč za nepremičnine, ki so v zasebni lasti fizične ali pravne osebe.
Pomembno izhodišče obravnavane zadeve je v tem, da je tožnik kot pravni naslednik Strelskega društva ... postal dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini, ki je bila v družbeni lastnini. Tak način dodeljevanja pravice uporabe na družbeni lastnini je omogočal Zakon o prometu z zemljišči in stavbami, ki je v 37. členu določal, da lahko da občinska skupščina stavbno zemljišče, ki je družbena lastnina, v uporabo društvom, da si postavijo stavbe, ki so jim potrebne. Ob prehodu na nov politični in pravni sistem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do preoblikovanja družbene lastnine, tako da so se nepremičnine, ki so bile družbena lastnina, privatizirale (olastninile). Pravno podlago za pridobitev lastninske pravice je zato iskati v določbah o lastninjenju nepremičnin ZSpo, ki je v 64. členu uredil lastninjenje tistih športnih objektov, ki ob uveljavitvi zakona niso imeli lastnika, temveč so bili v družbeni lastnini ali lasti razvojih skladov in v upravljanju društev, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljala dejavnost v športu.
dovoljenost revizije – revizija, ki jo vloži stranka po pooblaščencu – pravniški državni izpit – zavrženje revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, med katere spada tudi revizija, lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP), kar pa (četrti odstavek navedene zakonske določbe) ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
podržavljena kmetijska zemljišča – odškodnina – stanje zemljišč ob podržavljenju
Kakšna je bila usoda zemljišč takoj po podržavljenju ni relevantno, saj je za presojo sporne zadeve odločilnega pomena stanje zemljišč ob podržavljenju (1. odstavek 44. člena ZDen). Na drugačno odločitev v tej stvari ne more vplivati dejstvo, da vsa obravnavana zemljišča sedaj predstavljajo naselje mestnega značaja, in tudi ne domneva, da naj bi načrti stanovanjske gradnje za navedeno območje obstajali že v času razlastitve. Odločbe namreč ni mogoče opreti na dejstva, ki niso dokazana, okoliščina, da so bila sporna zemljišča po podržavljenju predmet pozidave, pa prav tako ne vpliva na drugačno odločitev, ker se status zemljišč presoja glede na stanje ob podržavljenju.
Pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča RS ni dovoljena. Če ni bilo obravnave mora stranka predlagati izločitev sodnika do izdaje odločbe. Če tega stranka ne stori, morebitna udeležba sodnika, ki bi moral biti izločen, ni razlog za pritožbo.
Ker toženka nima pravnega interesa za izpodbijanje zavrnilnega dela sodbe je revizijsko sodišče v tem delu revizijo zavrglo.
Pri obstoju tožničine dedne pravice gre za tipično predhodno vprašanje, o katerem je že pravnomočno odločilo pristojno sodišče. Sodišče mora navedeno pravnomočno odločbo upoštevati vse dokler ni z morebitnim izrednim pravnim sredstvom razveljavljena in o tem vprašanju ne sme odločiti ponovno (in še manj drugače).
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0010862
ZIZ člen 192, 192/1. ZPPčlen 339, 339/2-12.
zaznamba sklepa o izvršbi na podlagi predloga – sprememba vrstnega reda hipoteke zaradi „fantomskih plomb“ - izbrisna tožba – prodaja nepremičnine v izvršbi - originarna pridobitev lastninske pravice - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vrstni red zastavne pravice je pomemben za samo vsebino pravice. Kršitev načela vrstnega reda ima tako nedvomno posledice tudi na materialnem področju, kar pomeni, da je možno napačni vrstni red izpodbijati tudi z izbrisno tožbo.
Ko je izvršba že v fazi razdelitve kupnine (kar pomeni, da je bila nepremičnina izročena kupcu bremen prosta) potem tožnik ne more uspeti z zahtevkom, s katerim zahteva ponovno vknjižbo hipotek v drugačnem vrstnem redu (ker so bile hipoteke že izbrisane). S takšnim zahtevkom bi lahko uspel le, dokler sta bili hipoteki vknjiženi v ZK, torej vse do pravnomočnosti sklepa o izročitvi, po tem trenutku lahko tožnik uspe le z drugačnim zahtevkom (npr. ugotovitvenim).
razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Revizijskih trditev o tem, da pritožbeno sodišče ni pravilno presodilo dokazov glede tistih dejstev, ki naj bi odločilno vplivala na ugotovitev prispevkov pravdnih strank k nastanku spornega premoženja, ni mogoče povezati z zatrjevano procesno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj po svoji vsebini predstavljajo nestrinjanje z dokazno oceno sodišča in gre tako za trditve v nasprotju s prepovedjo iz drugega odstavka 370. člena ZPP.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – solastninska pravica dedičev – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – zavrženje revizije
Na podlagi sklepa o dedovanju so bili toženci vpisani kot lastniki nepremičnin v zemljiško knjigo. Vpisani so kot solastniki, vsak s svojim alikvotnim delom. Tožnica uveljavlja obligacijsko pravico zoper vsakega solastnika nepremičnine – vsak toženec je dolžan izstaviti zemljiškoknjižno listino le za tisti (tolikšen) delež, kot je vpisan v zemljiško knjigo. Ne gre za neko nedeljivo pravico oziroma s stališča tožencev za neko nedeljivo obveznost materialnega prava niti se zahtevek ne nanaša na solastno premoženje kot celoto. Zato se stvarna pristojnost in pravica do revizije določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP), torej zahtevka, uveljavljenega zoper vsakega od tožencev.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0010802
ZD člen 145. ZPP člen 196. ZOR člen 460. ZDen člen 80, 80/3.
denacionalizacija - obseg zapuščine - dediči kot enotni in nujni sosporniki - pasivna legitimacija - izročilna pogodba - predmet pogodbe - izročitev tuje, nacionalizirane stvari - ničnost zavezovalnega posla - dednopravne pogodbe
V sporu o obsegu zapuščine so dediči enotni in tudi nujni sosporniki. Ker je pravica sodedičev skupna in nedeljiva in izhaja iz zapuščine kot celote, ni dopustno reševati spora o obsegu zapuščine brez sodelovanja vseh udeležencev materialnopravnega razmerja, bodisi na aktivni, bodisi na pasivni strani.
Zaradi razlikovanja med zavezovalnimi pravnimi posli obligacijskega prava, ki so relativne narave in učinkujejo le med pogodbenimi strankami ter razpolagalnimi pravnimi posli stvarnega prava, ki so absolutne narave in učinkujejo tudi proti tretjim, je razpolaganje s stvarjo, ki ni last odsvojitelja, mogoče.
Zavezovalni pravni posel, katerega predmet je tuja stvar, samo zaradi tega, ker odsvojitelj na predmetu pogodbe nima lastninske pravice, ni nična.
ZPP člen 41, 367, 367/2, 377.ZOR člen 154, 154/1, 154/2. ZTPDR člen 73.
povrnitev škode – odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – padec poštarja pri vožnji s kolesom - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – objektivna odgovornost – pojem nevarne dejavnosti – vmesna sodba - dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Vožnja s kolesom sama po sebi ne predstavlja nevarne dejavnosti.
Ob upoštevanju, da je bil tožnik v času škodnega dogodka zaposlen kot poštar, pošto vsakodnevno raznašal s kolesom, to delo opravljal že dlje časa ter da je teren poznal in vedel, da gre za makadamsko cesto v slabem, že dvajset let nespremenjenem stanju, je oceniti, da vožnja takšne osebe v navedenih okoliščinah ne pomeni nevarne dejavnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0010807
ODZ paragraf 425, 431.
ustna darilna pogodba - zavezovalni posli - konvalidacija - realizacija pogodbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje
Za sporne nepremičnine je bil sklenjen le zavezovalen pravni posel; ta je z realizacijo res lahko konvalidiral, čeprav ni bil sklenjen v predpisani obliki, vendar to za pravno-poslovno pridobitev lastninske pravice ni moglo zadoščati: na podlagi pogodbe bi tožnik lastninsko pravico lahko pridobil le z vpisom v zemljiško knjigo (pravna pravila paragrafov 425 in 431 ODZ), do te pa nesporno nikoli ni prišlo. Okoliščina, da je bila pogodba veljavno sklenjena, je bila nadalje pomembna še zaradi presoje, ali je tožnik pridobil lastninsko pravico na originaren način na podlagi dobroverne in zakonite posesti. Nižji sodišči sta pravilno presodili, da priposestvovalna doba od leta 1972 do uveljavitve ZTLR, ki je izključil možnost priposestvovanja stvari v družbeni lastnini, ni potekla.
ZZZDR člen 2, 105, 105/2, 105/3.URS člen 22, 56, 56/1. ZPPčlen 254, 408, 410.
razmerja med starši in otroki - vzgoja in varstvo otroka - vloga centra za socialno delo - poročila centra za socialno delo - koristi otroka - mnenje otroka - bivališče otroka v tujini
Vlogo CSD v sporih o varstvu in vzgoji otrok je iskati v skrbi za javni interes, ki je v varstvu koristi otrok. Morebitni manko glede dejstev, ki jih stranke niso navedle, bi pa lahko bila pomembna pri odločanju o tem, kaj je v interesu otroka, nadomesti CSD s svojim poročilom in mnenjem, ki vsebuje dejstva in ugotovitve o obeh starših, o njunih osebnostnih značilnostih, o njunem odnosu do otrok, o njunih vzgojnih in moralnih kvalitetah, o premoženjskem stanju družine, stanovanjskih prilikah, o potrebah otroka, o njegovem odnosu do vsakega od staršev, navezanosti, željah itd..
Nižji sodišči tako nista ravnali napak, ko mnenja CSD nista pribavljali. Ta namreč v konkretnem primeru prej omenjenih podatkov o družini ne bi mogel posredovati, saj družina že ves čas živi v Švici, zaradi česar CSD nima vpogleda v A. življenje, in tako svoje funkcije v smislu 105. člena ZZZDR ne bi mogel opraviti.
nedopustnost izvršbe - izvršilni naslov - višina terjatve
S tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne more pa izpodbijati obstoja in višine same terjatve, ki oziroma kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu.
odgovornost države – odgovornost za delo upravnih organov – ustavitev gradbenih del
Tožnika sta z gradnjo presegla odobrena gradbena dela, zato je bila 1.8.1991 izdana odločba o ustavitvi del in je bilo trajanje nadaljnjega upravnega postopka pogojeno z naravo gradnje v starem mestnem jedru in upravičenimi interesi sosedov graditeljev. Na podlagi takšnih dejanskih ugotovitev je pravilen zaključek pritožbenega sodišča, da ravnanje upravnih organov, zaradi katerega naj bi tožnikoma nastala škoda, ni bilo nedopustno in zato ni podana vsaj ena od predpostavk, ki bi morale soobstajati zato, da bi nastala odškodninska obveza države.
Sodišče pri odločanju o predlogu za podaljšanje pripora preizkuša tudi utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja. V primeru, ko je bila obtožnica vložena po opravljeni preiskavi, ta preizkus obsega vsebino dokazov, ki so bili v preiskavi izvedeni, načeloma pa se ne presoja verodostojnosti protislovnih dokazov.
Tožeča stranka je povratnico podpisala (česar sama niti ne zanika), iz česar je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je (poleg opomina za plačilo sodne takse v gotovini) prejela tudi dopis – poziv na dopolnitev tožbe. Ker v postavljenem roku tožbe ni ustrezno dopolnila, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrglo tožbo, na kateri ni bilo navedbe podpisnika tožbe oziroma navedbe zakonitega zastopnika ali osebe, ki bi imela pooblastilo za zastopanje. Svojo odločitev je pravilno oprlo na določbo 2. odstavka 29. člena ZUS. Pravna oseba (tožeča stranka) opravlja dejanja v postopku po zakonitem zastopniku. Tožba procesno nesposobne stranke, ki nima navedbe njenega zakonitega zastopnika, je pomanjkljiva in nesposobna za obravnavo. V revizijskem odločanju, kjer je predmet spora plačilo stroškov upravne izvršbe, revizijsko sodišče ne more presojati ugovorov, ki se nanašajo na sam inšpekcijski ukrep.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2.ZZK člen 5, 5/4.ZPP člen 8.
delitev skupnega premoženja zakoncev – deleži na skupnem premoženju – vrednost skupnih vlaganj v nepremičnino – razveljavitev prodajne pogodbe za nepremičnino – dobrovernost kupca – načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic
Zaradi velikega skupnega vložka obeh zakoncev v nepremičnino enega zakonca je postala ta nepremičnina skupno premoženje.
Ob pravilnem zaključku o dobrovernosti drugega toženca ni utemeljen zahtevek za razveljavitev kupoprodajne pogodbe o prodaji nepremičnine, ki jo je drugi toženec kupil v zaupanju v zemljiškoknjižno stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0010798
OZ člen 198.SPZ člen 66, 66/1. ZTLR člen 14.ZPP člen 180, 180/1, 367, 367/2, 377.
nemožnost uporabe solastnine nepremičnine – uporaba tuje nepremičnine – pravica do uporabnine - dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – zavrženje revizije
Tretji in četrti toženec v sporni hiši ne živita, prvi dve tožnici, ki v njej živita, pa je ne uporabljata tako, da bi tožnika izključili od souporabe in ima slednji določene prostore v hiši v izključni uporabi, preostale, razen spalnic prvih dveh toženk, pa v soposesti, ki jo od odselitve v letu 2002 dalje tudi izvršuje v primerjavi s stanjem pred razvezo zakonske zveze s prvotoženko oziroma pred odselitvijo v nezmanjšanem obsegu. Ko je tako, pa ni mogoče govoriti o koristi, ki naj bi jo imeli toženci od uporabe tuje stvari.