CZ (1976) člen 30b, 30b/4, 56, 56/1. CZ (1995) člen 182. ZUS člen 50, 50/2.
carinske oprostitve – uvoz opreme iz naslova vloge tuje osebe – naknadni obračun carinskega dolga
Carinska obveznost je nastala zaradi prenehanja opravljanja gospodarske dejavnosti, za potrebe katere je bil tožnici dovoljen uvoz cestnega vlačilca brez plačila carine, ne pa zaradi zatrjevane protipravne odtujitve uvoženega blaga, saj ta razlog ni naštet med razlogi za nastanek carinske obveznosti iz 4. odstavka 30. b člena CZ/76.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - tatvina - razmerje med postopkom odpovedi in kazenskim postopkom
Glede instituta izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi se revizija zmotno zavzema za uporabo analogije s kazenskopravnim postopkom. Postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi je urejen v določilih ZDR, zato so za presojo njene zakonitosti pomembna zgolj ta določila.
Delodajalec mora očitano kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja v odpovedi, podani na podlagi 1. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR opredeliti tako, da je iz te opredelitve razvidna konkretna kršitev kot tudi znaki kaznivega dejanja, ki jih izpolnjuje ta kršitev.
ZEKom člen 119, 119/2.ZPomK-1 člen 56, 66, 66/2.ZUS-1 člen 11.
upravni spor – pristojnost v upravnem sporu – sodno varstvo zoper odločbe Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije – sodno varstvo v primerih omejevanja trga z oblastnimi akti in dejanji – pristojnost za odločanje o tožbi zaradi nedovoljene državne pomoči
Zoper dokončne odločbe Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije je predvideno sodno varstvo v upravnem sporu. Tožba se vloži pri Upravnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani, ki v sporu tudi odloča. Prav tako je upravni spor predviden v primerih omejevanja trga z oblastnimi akti in dejanji. Ker zakon ne določa drugače, je tudi v teh primerih za sojenje na prvi stopnji pristojno upravno sodišče.
ZZavar člen 25, 25/8-3, 37, 51, 52, 266, 266/2, 288.ZGD-1 člen 268.
razlaga zakona - zavarovalnice - prenehanje funkcije člana uprave zavarovalnice - veljavnost odpoklica člana uprave - ugotovitvena odločba Agencije za zavarovalni nadzor - smiselna uporaba ZGD-1
Glede korporacijskih vprašanj ZZavar nima lastnih določb, pač pa napotuje na smiselno uporabo določb ZGD-1, kjer je zato treba poiskati odgovor na vprašanje kdaj članu uprave zavarovalnice preneha funkcija člana oziroma predsednika uprave. Imenovanje in odpoklic uprave delniške družbe ureja 268. člen ZGD-1. Vendar samo zakonsko besedilo ne daje odgovora. Najti ga je treba s pomočjo interpretacije. V literaturi se je z zgledovanjem po nemški in avstrijski pravni ureditvi uveljavilo stališče, da je odpoklic člana ali predsednika uprave veljaven, dokler njegova neveljavnost ni pravnomočno ugotovljena. Tako tolmačenje sprejema tudi Vrhovno sodišče.
ZAVAROVALNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001171
ZUP člen 35, 37.ZUS-1 člen 25, 36, 36/1-6, 63, 63/1.ZZavar člen 179, 180, 181, 266, 268, 269, 286, 288, 316, 316/3.
zavarovalni nadzor - ravnanje v skladu z odredbo Agencije - dodatni ukrep po ZZavar - dolžina zamude pri odpravi kršitev – izločitev člana senata - opredelitev do odločilnih dejstev
Že iz sistematike možnih ukrepov nadzora ter glede na drugo in tretjo točko tretjega odstavka 181. člena ZZavar je zaključiti, da se prva točka tretjega odstavka tega člena nanaša na odredbo o odpravi kršitev, ki nujno ne zadeva področja obvladovanj tveganj. Neravnanje v skladu z odredbo, (pa čeprav se ne nanaša na področje obvladovanja tveganj) vsekakor lahko predstavlja tako resno kršitev, da opravičuje razrešitev uprave in imenovanje nove.
Zagotavljanje spoštovanja pravil zakona je mogoče, če se subjekti nadzora držijo rokov, v katerih morajo kršitve odpraviti. Pri tem ni mogoče spregledati, da je izrekanje podanega ukrepa po tretjem odstavku 181. člena ZZavar za najmanjšo prekoračitev roka lahko nesorazmerno strog ukrep. Kdaj je izrek dodatnega ukrepa upravičen, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.
Mednarodni standardi revidiranja (MSR) člen 250. Slovenski računovodski standard (SRS) številka 12. ZRev-1 člen 36, 111, 111/1-3.ZUS-1 člen 27, 27/3.ZUP člen 237, 237/2-7.
slovenski računovodski standardi - kršitev mednarodnih standardov revidiranja (MSR) - upoštevanje zakonov in drugih predpisov pri revidiranju - izrek opomina - nedoločenost izreka
Izrek izpodbijane odločbe je, v nasprotju z določbama 3. točke prvega odstavka 111. člena ZRev-1 oziroma 36. člena ZRev-1, popolnoma abstrakten, saj ne vsebuje niti enega določenega dejanja ali ravnanja tožeče stranke, ki bi bilo po ZRev-1 razlog za odvzem dovoljenja (oziroma za izrek opomina). Tisti del, ki govori o nespoštovanju zakonov in predpisov, pa je premalo konkreten in natančen, saj ne navaja, kateri zakon ali drug predpis ni bil upoštevan pri opravljeni reviziji računovodskih izkazov. Odločba s tako nedoločenim izrekom pooblaščeni revizorki onemogoča učinkovito sodno varstvo. Ker se ne da preizkusiti (glede njene zakonitosti), je podana bistvena kršitev določb postopka (iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1).
Bodoči strah tudi ni pravno priznana nepremoženjska škoda, kajti če strah zapusti trajne posledice (npr. trajna posttravmatska stresna motnja), potem preide v drugo obliko nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih sposobnosti, ki pa v konkretnem primeru, glede na to, da je tožnica s svojim zahtevkom v tem delu v celoti uspela, ne more biti predmet revizijskega izpodbijanja.
ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 9, 21, 23, 23/1-1, 23/1-8, 26, 28, 28/1-3, 53, 54, 55, 55/1-4, 119.ZUS-1 člen 76.
azil - mednarodna zaščita – pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja – nekonsistentne in protislovne navedbe – lažna predstavitev razlogov – subsidiarna pomoč – krvno maščevanje
Prošnja za mednarodno zaščito se zavrne v pospešenem postopku kot očitno neutemeljena, med drugim tudi, če je očitno, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, kot jih določata 26. in 28. člen ZMZ oziroma prosilec lažno predstavi razloge, na katere se sklicuje, predvsem, kadar so njegove navedbe nekonsistentne, protislovne, malo verjetne in v nasprotju z informacijami v izvorni državi iz 8. alineje 23. člena ZMZ.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – obstoj ugovora krajevne pristojnosti
Toženec (dolžnik) v ugovoru proti izvršilnemu sklepu ni ugovarjal krajevne nepristojnosti mariborskega sodišča, za sojenje pa tudi ni podana izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča.
taksa za revizijo – pritožba zoper sklep o izterjavi
Ni sporno, da gre pri reviziji, ki jo je uvedel novi ZUS-1, za vlogo ter da se za vloge plača taksa takrat, ko nastane taksna obveznost. Vendar slednje velja le za tiste vloge oziroma tista dejanja, za katera je z ZST sodna taksa predpisana. Za revizijo v upravnem sporu pa navedeni zakon takse ne predpisuje.
Relevantna grožnja je le tista, ki povzroči pri oporočitelju utemeljen strah. Med vsebino oporoke in grožnjo mora biti tudi vzročna zveza, kar pomeni, da konkretno oporočiteljica ne bi napravila sporne oporoke brez utemeljenega strahu, ki ga je povzročila grožnja.
revizija – dovoljenost – trditveno in dokazno breme
Ker revident v reviziji ni niti neposredno niti opisno navedel, kateri pogoj za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v obravnavanem primeru izpolnjen, revizije ni mogoče dovoliti.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – subjektivna in objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – opredelitev vrednosti spornega predmeta – zavrženje revizije
V obravnavani zadevi sta podani subjektivna in objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov, zato bi morala tožnika v skladu s 41. členom ZPP navesti diferencirano vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej. Ker tega nista storila (navedla je nista tudi za podredna zahtevka), navedba prvega tožnika, ki ji tudi toženec ni ugovarjal, ni v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP.
delno enotno dovoljenje za gradnjo - časovno omejena veljavnost soglasja
Upravljavec vodovoda je izdal soglasje, z omejeno veljavnostjo 1 leta, za kar pa ni imel podlage v veljavnih predpisih. Že iz razloga pravne varnosti strank v postopku, soglasja k posegom v prostor ne morejo imeti časovno omejene veljave.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004236
ZKP člen 269, 269/1-2, 359, 359/1-1, 364, 364/4, 372, 372-1.KZ člen 183, 183/1.
kršitev kazenskega zakona - opis dejanja v izreku sodbe - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let - zakonski znaki kaznivega dejanja - očitno nesorazmerje med zrelostjo storilca in žrtve - obtožnica - nedovoljen dokaz - sugestivno vprašanje
Okoliščine, navedene v opisu dejanja v izreku sodbe (da je obsojenec 13 let starejši od oškodovanke, da so spolna dejanja trajala od oškodovankinega 12. do 15. leta in da je obsojenec kot njen stric vedel za njeno starost) so dejstvena podlaga zakonskega znaka zrelostnega nesorazmerja med storilcem in žrtvijo v prvem odstavku 183. člena KZ in je torej ta zakonski znak dovolj konkretiziran. Ni treba, da je v opis prevzeto tudi besedilo zakona "pri čemer obstaja očitno nesorazmerje med zrelostjo storilca in žrtve".
objektivna odgovornost države – služenje vojaškega roka – okvara sluha zaradi uporabe strelnega orožja – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – telesne bolečine
Četudi piskanja in zvonjenja v ušesih res ni mogoče označiti za telesno bolečino v običajnem pomenu, predstavlja ta nevšečnost neugoden telesni občutek, ki je v določenih okoliščinah, kot na primer v obravnavani zadevi, lahko še neprijetnejši od bolečine.
ZPP člen 7, 108, 214, 339/2-8, 377, 378, 384/4, 392, 393, 397, 397/2. ZIZ člen 10, 10/1, 15.
predlog za obnovo postopka zoper sodno poravnavo - revizija zoper začasno odredbo - nepravočasen predlog za dovolitev obnove postopka - nepopoln predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka
Restriktivno tolmačenje dopustnosti predloga za obnovo (drugi odstavek 397. člena ZPP) zahteva tudi strožje obravnavanje vsebine obnovitvene vloge, ki oži uporabo določbe 108. člena ZPP o poučevanju vložnika, „katera vloga je razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala“.
osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do odškodnine – posredni oškodovanci – bratje in sestre - trajnejša življenjska skupnost kot pravni standard – povrnitev nepremoženjske škode – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Trajnejša življenjska skupnost je pravni standard, pri uporabi katerega je treba upoštevati, da kvaliteta odnosov v takšni skupnosti ne more odstopati od tiste, ki je značilna za odnose v ožji družini. Tisti, ki si ustvari lastno družino, zato po naravi stvari ne živi v trajnejši življenjski skupnosti z brati in sestrami, ne glede na siceršnjo medsebojno čustveno in ekonomsko povezanost.
ZUS-1 člen 22.ZPP člen 168, 169, 169/2, 343, 343/3.ZDRS člen 2. ZST člen 13.
predlog za zavarovanje dokazov – zavrženje - pravni interes za pritožbo – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – dvojno državljanstvo
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.