ZST člen 3, 3/1, 4, 9, 26, 26/4.ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/1.ZPP člen 154, 154/1, 155, 365.ZUE člen 13, 13/1.
odločba o odmeri sodnih taks - zastaranje
Izpodbijani sklep o odmeri sodne takse je bil izdan v času, ko je že nastopilo absolutno zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse. Zato ga je pritožbeno sodišče spremenilo in določilo, da se taksa ne odmeri.
ZST člen 4, 27, 27/1.ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/1.ZPP člen 154, 154/1, 155, 365.ZUE člen 13, 13/1.
sodna taksa za revizijo
Za vloge se plača taksa takrat, ko nastane taksna obveznost. Vendar to velja le za tiste vloge oziroma tista dejanja, za katera je z ZST-UPB1 sodna taksa predpisana, kar pa za revizijo v upravnem sporu ne velja.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (2001) člen 18.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev
ZDR/02 v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev sicer ne zahteva posebnih kriterijev za izbiro delavcev, ki se jim v primeru zmanjšanja števila delavcev na delovnem mestu odpove pogodba o zaposlitvi, vendar istočasno ni razveljavil obstoječe avtonomne ureditve v kolektivnih pogodbah. Prav tako ZDR/02 ne preprečuje možnosti novega kolektivnega dogovarjanja o določitvi primerljivih delavcev in kriterijev za primerjavo tudi v primeru odpovedi manjšemu številu delavcev iz poslovnega razloga.
ZDR člen 81, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 112, 204.
sklep o vrnitvi v prejšnje stanje - revizija - zavrženje revizije - zamudna sodba - izredna odpoved delavca - sodno varstvo - rok za odpoved
Drugostopenjski sklep o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne predstavlja sklepa, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, zato revizija zoper ta sklep ni dovoljena.
Zoper delavčevo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali zoper njegovo izredno odpoved zakon ne predvideva sodnega varstva delodajalca v tem smislu, da bi lahko ta v posebnem postopku uveljavljal nezakonitost takšne odpovedi, saj je sodno varstvo v tretjem odstavku 204. člena ZDR predvideno le v korist delavca (v primeru delodajalčeve redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je jasno izkazala, da na njeni strani ni interesa za razvezo pogodbe o zaposlitvi, zato sodišču ne more očitati zmotne uporabe 118. člena ZDR.
sodne takse – zastaranje izterjave – relativni rok – absolutni rok
Taksna obveznost za tožbo je nastala 24.6.2004, ko je tožnik vložil tožbo. Nalog – opomin za plačilo sodne takse je bil izdan 29.6.2004. Po vložitvi zahteve za odmero sodne takse je sodišče prve stopnje 23.7.2004 izdalo izpodbijano odločbo, ki je bila tožniku vročena 17.8.2004. Relativno zastaranje je tako pričelo teči dne 1.1.2005 ter je nastopilo 1.1.2007, saj v tem času ni bilo opravljeno nobeno uradno dejanje, namenjeno izterjavi sodne takse.
Konkurenčna klavzula je namenjena zaščiti tehničnih, proizvodnih in poslovnih znanj, pridobljenih in ustvarjenih pri delodajalcu, ter poslovnih zvez, ki pomenijo za delodajalca poslovno tajnost in vplivajo na njegov položaj na trgu. Nepooblaščeno prenašanje takih znanj na drugega delodajalca omogoča nelojalno konkurenco.
Toženec je pri novem delodajalcu sklenil delovno razmerje za dela na istovrstnih grafičnih strojih in v istovrstni proizvodnji tiska neskončnih obrazcev, oziroma je pri novem delodajalcu z usposabljanjem delavcev istovrstno konkurenčno proizvodnjo celo vzpostavljal, zato je nedvomno šlo za kršitev prepovedi zaposlitve pri konkurenčnem podjetju.
Če taksni zavezanec tudi po opominu ne plača dolžne takse v roku iz 26. člena ZST, sodišče v skladu z 29. členom ZST obvesti pristojni davčni urad, naj takso prisilno izterja ter mu naloži plačilo še 50% pribitka nanjo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - opredelitev kaznivega dejanja v odpovedi
Iz določbe drugega odstavka 86. člena ZDR, ki določa formalne zahteve za odpoved, v povezavi s 1. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR izhaja, da mora delodajalec očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz te opredelitve izhaja konkretna kršitev in znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev. Pri tem ni odločilno, ali delodajalec v odpovedi tudi že sam točno določi člen kaznivega dejanja, temveč da navede znake kaznivega dejanja. Prav tako ni odločilno, kje konkretno je naveden opis očitane kršitve z znaki kaznivega dejanja - že v "izreku" ali "obrazložitvi" izredne odpovedi. ZDR za izredno odpoved ne določa posebnih formalnih zahtev obličnosti. Odpoved ne predstavlja kazenske ali disciplinske temveč civilno sankcijo, za katero poleg zahtev ZDR veljajo le splošna pravila o odpovedi obligacijskih pogodb.
delovni invalid – drugo ustrezno delo – nadomestilo zaradi manjše plače
Pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ima delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki na podlagi priznane pravice do razporeditve oziroma do zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo. Ker tožnica nima priznane pravice do opravljanja drugega ustreznega dela, ji ni mogoče priznati nadomestila plače iz tega naslova.
ZZZPB člen 16, 16/1, 16/1-2, 32. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja uradnih evidenc s področja zaposlovanja (2002) člen 16.
status brezposelne osebe – solastnik gospodarske družbe – čisti ali bilančni dobiček – dobiček solastnika
Za priznanje statusa brezposelne osebe ni pomembno le dejstvo (predhodnega) zavarovanja, saj se med brezposelne osebe ne vključijo osebe, ki si kljub prenehanju delovnega razmerja (in s tem zavarovanja na tej podlagi) zagotavljajo oziroma bodo zagotovile prihodke iz drugih naslovov in s tem kljub morda bistvenemu zmanjšanju dotedanjih prejemkov zadovoljiv gmotni položaj oziroma se med takšne osebe lahko vključijo tudi samozaposleni in lastniki družb, ki ne dosegajo določenega premoženjskega cenzusa.
Glede na namen ZZZPB, da se kot brezposelne osebe lahko šteje le tiste lastnike, ki v koledarskem letu pred nastankom brezposelnosti ne dosežejo dobička v določeni višini, (to pa glede na predvideni cenzus predpostavlja njihovo slabo gmotno stanje), je ta dobiček lahko le kategorija bilančnega dobička.
Iz besedila 2. alineje prvega odstavka 16. člena ZZZPB sicer izhaja, da se pojem dobička nanaša na dobiček družbe in ne dobiček posameznih solastnikov, vendar bi bila takšna interpretacija v nasprotju z namenom zakona. V evidenco brezposelnih se namreč vpisuje fizične osebe, pri čemer je potrebno upoštevati njihov premoženjski položaj.
plačilo plače - posebni delovni pogoji v vojski - dežurstvo in straža
Ne gre za to, da se delo (opravila, zadolžitve) v času dežurstva in straže ne bi štelo kot delo. Gre za posebno obliko dela, vezano na naravo in organizacijo dela v vojski, ki utemeljuje tudi različno plačilo v primerjavi z rednim delom, ki ga delavec opravlja v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev, in nadurnim delom, kolikor redno delo opravlja preko polnega delovnega časa. Preostali čas dežurstva oziroma straže, ki lahko predstavlja tako opravljanje posameznih nalog s tega področja, kot čas pripravljenosti in počitka, pa se obračuna v višini 60 % nadomestila osnovne plače.
Pri denarnih zahtevkih iz delovnega razmerja, pri izplačilu katerih mora delodajalec odvesti davek in prispevke, se vrednost spornega predmeta določa po bruto višini zahtevka.
V premoženjskem sporu oblika zahtevanega plačila ne vpliva na dovoljenost revizije, saj je na podlagi 2. odstavka 367. člena ZPP odločilna le vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti
Določbe ZDR nalagajo delavcu vestno opravljanje dela, upoštevanje delodajalčevih navodil in prepovedujejo škodljivo ravnanje. Ravnanje v nasprotju s temi obveznostmi pomeni njihovo kršitev in je zakonit razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje – zavrženje pritožbe
Ker je tožnik vložil pritožbo samo zoper sodbo sodišča druge stopnje, saj je predlagal njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, niti omenil pa ni sklepa o nedopustitvi revizije oziroma razlogov iz tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1, taka pritožba ni dovoljena.
izbira kandidata – razlogi za izpodbijanje odločbe o izbiri
V postopku izbire kandidata za imenovanje na uradniški položaj lahko neizbrani kandidat v upravnem sporu izpodbija odločbo o izbiri le iz taksativno določenih razlogov iz 6. odstavka 65. člena ZJU.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - samovoljno koriščenje letnega dopusta
Tožnik je nastopil izrabo dopusta kljub obvestilu pristojnega nadrejenega delavca, da planiranega dopusta ne bo mogel izrabiti zaradi nepredvidene bolniške odsotnosti sodelavca in zagotovitve dela na papirnem dodelavnem stroju, pri katerem je kot pomočnik tožnik tudi sicer delal. S tem je toženo stranko spravil v situacijo, da je morala zmanjšati proizvodnjo na dodelavnem papirnem stroju, ker za neprekinjeno proizvodnjo ni imela na razpolago ustrezno usposobljenih delavcev. Takšno tožnikovo samovoljno ravnanje je tožena stranka utemeljeno štela za hujšo kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja.