dovoljenost revizije – revizija, ki jo vloži stranka sama – državni pravniški izpit – zavrženje revizije
Ker je za vložitev revizije predpisano obvezno odvetniško zastopanje, tožeča stranka pa je revizijo vložila sama, pri čemer ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, jo je moralo revizijsko sodišče zavreči.
denacionalizacija – zaplemba – izvzem iz zaplembe – status zemljišča ob podržavljenju – vrednotenje zemljišč
Predmet denacionalizacije je lahko samo premoženje, ki je na način, določen v Zakonu o denacionalizaciji prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino (8. člen ZDen). Zato ne more biti predmet denacionalizacije premoženje, ki je bilo na podlagi 6. člena Zakona o konfiskaciji premoženja in o izvrševanju konfiskacije izvzeto iz zaplembe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - ovadba zoper uslužbenca pristojnega višjega sodišča - dvom v nepristranskost sodišča
V obravnavanem primeru vidi tožeča stranka obstoj tehtnih razlogov, ki bi lahko narekovali prenos pristojnosti, v dejstvu, da je ovadila tudi neznanega uslužbenca pritožbenega sodišča v A., ki naj bi iz pravdnega spisa odstranil pomembno listino. Razen navedenega tožnik ne navaja drugih okoliščin. V tem primeru vložena ovadba zaradi pomanjkanja obrazložitve delegacijskega predloga sama po sebi še ne pomeni razloga, ki bi mogel utemeljevati odločitev o dodelitvi pritožbene zadeve drugemu pritožbenemu sodišču, ki ni krajevno pristojno.
ZMZ člen 51, 51/1-2, 55, 55/1-15, 119.ZUS-1 člen 40, 40/3, 76.
azil – omejitev gibanja – odločanje po prostem preudarku – sum zavajanja in zlorabe postopka – v drugi državi vložena prošnja za azil
Prosilcu za mednarodno zaščito se gibanje začasno omeji, med drugim tudi, če obstaja sum, da zavaja oziroma zlorablja postopek, kar je podano tudi, če je prosilec prikril, da je že prej vložil prošnjo v drugi državi.
Pri grožnji, ki ogroža varnost oškodovanca, gre lahko za grožnjo s konkretnim ogrožanjem življenja ali telesa npr. z dvignjenim nevarnim orodjem ali naperjenim orožjem, lahko pa gre za grožnjo z napadom na življenje ali telo, ki ne pomeni neposrednega ogrožanja in ni časovno opredeljena, to je abstraktno ogrožanje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004349
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1.KZ člen 229, 229/2.
razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - oškodovanje upnikov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - obstoj kaznivega dejanja - oškodovanje tujih pravic - namen storilca - objektivni pogoj kaznivosti
Pri kaznivem dejanju oškodovanja tujih pravic je storilčev namen posebej motiviran, saj se zahteva tako imenovani dolus specialis, zato ne zadošča vedenje, da je bilo osebno vozilo v prisilni izvršbi in ni sprejemljivo stališče, da za presojo kaznivega dejanja ni bistveno, zakaj ga je obsojenec odtujil. To kaznivo dejanje ni podano, če se oškodovanec v izvršbi lahko poplača s preostalim storilčevim premoženjem.
S pritožbenimi navedbami, da ni zmožna plačati sodne takse, tožeča stranka izpodbijanemu sklepu niti ne očita kakšne nepravilnosti ali nezakonitosti. Navedene okoliščine so lahko le razlog za taksno oprostitev, kar pa ni predmet tega postopka.
ZDKG člen 2, 2/1, 4, 4/2. ZST člen 13, 13/2.ZUS-1 člen 85, 85/2.
status zaščitene kmetije - revizija – dovoljeni revizijski razlogi - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Revident revizije ne more utemeljevati z razlogi o zmotni ali nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo, saj je vezano na dejanske ugotovitve, ki jih je sprejelo sodišče prve stopnje (2. odstavek 85. člena ZUS-1).
dopustnost tožbe – navedba akta, ki se izpodbija - izpodbijanje prvostopenjske ali drugostopenjske upravne odločbe
Sodišče prve stopnje je tožnico pravilno opozorilo in jo tudi napotilo, da mora izpodbijati odločbo prvostopnega organa, kar je v skladu z določbo 2. člena ZUS-1. Ker tožnica ni sledila napotilu sodišča in je vztrajala, da je predmet izpodbijanja drugostopna odločba, ta pa ne more biti predmet upravnega spora, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.
veljavnost ZUS-1 – pritožba, vložena po začetku veljavnosti ZUS- 1 – zavrženje pritožbe
Tožeča stranka je pritožbo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča vložila po uveljavitvi novega ZUS-1, zato jo je bilo treba v skladu s prvim odstavkom 107. člena ZUS-1 obravnavati po novem ZUS-1. Prvostopenjsko sodišče je tožečo stranko pozvalo, da se izjavi, ali naj se njegova pritožba obravnava kot revizija ali vztraja pri pritožbi, in jo opozorilo na določbe ZUS-1, ki urejajo pritožbo. Ker tožeča stranka po prejemu navedenega dopisa ni spremenila in dopolnila svoje pritožbe in ni navedla, da jo vlaga kot revizijo, je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom ob uporabi 73. člena v zvezi s 104. in 107. členom ZUS-1 vloženo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - zelo hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme
Ker je tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1 na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti, bi moral revident zatrjevane razloge tudi utemeljiti in izkazati, česar pa ni storil zato revizije v tem primeru ni mogoče dovoliti.
Glede na to, da je v tem primeru vložila revizijo stranka z interesom sama in v njej niti ne zatrjuje, da bi imela opravljen pravniški državni izpit, niti o tem ne predloži nobenega dokaza, po presoji revizijskega sodišča nima postulacijske sposobnosti za revizijo.
veljavnost ZUS-1 - pritožba, vložena po začetku veljavnosti ZUS- 1 - zavrženje pritožbe
Tožeča stranka je pritožbo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča vložila po uveljavitvi novega ZUS-1, zato jo je bilo treba v skladu s prvim odstavkom 107. člena ZUS-1 obravnavati po novem ZUS-1. Prvostopenjsko sodišče je tožečo stranko pozvalo, da se izjavi, ali naj se njegova pritožba obravnava kot revizija ali vztraja pri pritožbi, in jo opozorilo na določbe ZUS-1, ki urejajo pritožbo. Ker tožeča stranka po prejemu navedenega dopisa ni spremenila in dopolnila svoje pritožbe in ni navedla, da jo vlaga kot revizijo, je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom, ob uporabi 73. člena v zvezi s 104. in 107. členom ZUS-1, vloženo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
S pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami, da gre za pomembno pravno vprašanje in da gre za odstop od sodne prakse, ne da bi te trditve konkretiziral, revident ni izkazal pogoja za dovoljenost revizije.
Tožeča stranka ni imela pravnega interesa za vložitev tožbe, saj si z vloženo tožbo zoper izpodbijano odločbo ni mogla izboljšati svojega pravnega položaja oziroma doseči zase ugodnejšo rešitev.
Tako trditveno kot dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi.
ZAzil člen 1, 35, 35/1. Direktiva Sveta EU 2004/83/EC člen 9.
azil - pogoji za azil - uporaba Direktive Sveta EU 2004/83/EC - preganjanje
S potekom roka za implementacijo direktive (če implementacija ni opravljena), postanejo določila direktive neposredno uporabljiva, kolikor je njihova neposredna uporaba možna oziroma ni v škodo strank. Pred potekom roka za implementacijo se 9. člen Direktive (pri opredelitvi pojmov, ki jih ZAzil ne pojasnjuje) uporablja kot interprecatijsko pomoč.