odgovornost več oseb za isto škodo – regres plačnika
Regresno upravičenje po 1. odstavku 208. člena ZOR je upravičeno le v višini naloženega plačila po pravnomočni sodbi z zakonskimi zamudnimi obrestmi ob upoštevanju 15-dnevnega paricijskega roka.
oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti
Na odločitev o neizpolnjevanju pogojev za oprostitev sodnih taks ne vplivajo navedbe, da so ob odtegljajih, temelječih na sodni prepovedi, njegovi prejemki nižji od zneska po ZZOD.
Ker tožeča stranka ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode kot temeljnega vsebinskega pogoja za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1, je bila njena zahteva utemeljeno zavrnjena.
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1.ZPP člen 67, 277, 318, 338, 338/2.
delitev skupnega premoženja zakoncev – posebno premoženje – obseg skupnega premoženja – deleži na skupnem premoženju – vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje zakoncev – zamudna sodba
V nepremičnino, ki je bila posebno premoženje toženca, sta pravdni stranki kot zakonca vlagala toliko (zgradila sta stanovanjsko hišo z garažo), da se je njeno stanje in vrednost v ekonomskem smislu bistveno spremenila. Toženec je bil res lastnik zemljišča, kot izhaja tudi iz izpiska iz zemljiške knjige, vendar je tožnica v času trajanja zakonske zveze s svojim večjim dohodkom v večjem obsegu prispevala k izboljšanju nepremičnine in povečanju njene vrednosti.
civilni invalid vojne – zapuščen vojaški material – vzročna zveza - odgovornost za škodo
Zapuščen vojaški material po 2. točki prvega odstavka 4. člena ZvojI je vojaški material, ki ostane po končani dejavnosti vojaških enot na določenem območju brez nadzora ali zaščite, ne da bi pred nastankom poškodbe posegla vanj katerakoli oseba. Če oseba s svojim neprevidnim ravnanjem povzroči eksplozijo, je pretrgana vzročna zveza med najdbo zapuščenega vojaškega materiala in nastankom poškodbe.
promet s kmetijskimi zemljišči - začasna odredba – odobritev pravnega posla
„Odobritev pravnega posla“ se ne izvršuje po določbah ZUP, zato ne obstajajo pogoji za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1. V predlogu za izdajo začasne odredbe po 3. odstavku 32. člena ZUS-1 pa je potrebno jasno in določno predlagati, na kakšen način naj sodišče uredi sporno pravno razmerje, verjetno pa mora predlagatelj tudi izkazati težko popravljivo škodo.
ZOR člen 18, 606, 606/3.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377. ZCes člen 12, 84, 84/2.
pogodba o delu - odgovornost prevzemnika del in naročnika – skrbnost dobrega strokovnjaka – asfaltiranje in posodobitev ceste – pomanjkljivosti naročila – krivdna odgovornost - ravnanje oškodovanca - dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Odgovornost prevzemnika del po tretjem odstavku 606. člena ZOR je treba ocenjevati v okviru prevzetih del in naročnikovega namena, zaradi katerega je delo naročil, v konkretnem primeru torej tudi glede morebitnega za naročnika (kot nestrokovnjaka) neznanega ali nepredvidenega vpliva teh del na njegov projekt kot celoto. Prevzeto delo – asfaltiranje ceste je prva toženka opravila brez napake po pravilih stroke in glede tega dela tudi v naročnikovem naročilu ni bilo kakšnih pomanjkljivosti. Glede na točno opredeljeno delo (položitev asfaltne prevleke v debelini 5+2 cm) je povsem jasno, da bo ostal rob na delu, kjer se asfaltna prevleka konča. Tega se je moral zavedati tudi naročnik, ravno on pa je bil nosilec preostalih del v zvezi s posodobitvijo ceste, tudi ureditve bankin. Do škodnega dogodka ni prišlo med asfaltiranjem, temveč potem, ko je prva toženka naročena dela že opravila. Škoda, ki jo je utrpel tožnik (na mostu je preko asfaltnega roba zapeljal na bankino, od tam pa padel v potok), tako ne spada v sfero odgovornosti prve toženke.
lokacijsko dovoljenje – gradbeno dovoljenje – uporabno dovoljenje – obnova upravnega postopka – rok za vložitev predloga za obnovo upravnega postopka
Predlog za obnovo postopkov, vložen več kot 5 let po vročitvi odločbe strankam, je prepozen glede na 4. odstavek 263. člena ZUP. Na objektivni zakonski rok so vezane vse pravno zainteresirane osebe, torej tudi osebe, ki bi morale biti udeležene v postopku, pa jim ni bila dana možnost udeležbe.
Pisanja v upravnem sporu se vročajo pooblaščencu stranke, kadar ga le-ta ima. Povratnica v spisu dokazuje, da so bili taksni opomini vročeni pooblaščencu tožeče stranke, zato je treba šteti, da je stranka opomin prejela.
URS člen 26.ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 154/3.ZPP člen 213, 287.
povrnitev škode - odgovornost države – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – služenje vojaškega roka - poškodba vojaka med vojaško vadbo – pojem nevarne dejavnosti - tek in preskakovanje čepečih soudeležencev vaje
Aktivnost, pri kateri se je tožnik poškodoval, upoštevajoč konkretne okoliščine, ni dosegla praga pravnega standarda dejavnosti, iz katere bi izvirala večja škodna nevarnost za udeležence. Izvajanje vaje, ki je obsegala tek in preskakovanje soudeležencev v čepečem položaju, je bilo sorazmerno enostavno in ni zahtevalo posebne usposobljenosti za gibanje. Tudi razmere, v katerih se je izvajala, spričo dejstev, da so bili obvezniki ustrezno opremljeni, vaje niso mogle napraviti nevarne oziroma takšne, da bi vključevala tveganje za poškodbo, katerega breme mora nositi tožena stranka.
ZKP člen 18, 18/1, 329, 329/2, 371, 371/1-3, 371/1-8, 371/2.URS člen 29, 29/1-3. EKČP člen 6, 6/3-d.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilne priče - prosta presoja dokazov - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga
Za uresničevanje pravice do poštenega sojenja je bistveno, da ima obdolženi, zoper katerega je uveden kazenski postopek, ustrezne in zadostne možnosti, da se opredeli oziroma zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov zadeve in da v razmerju do nasprotne strani ni zapostavljen ter da mu je med drugim omogočeno tudi, da zaslišuje oziroma zahteva zaslišanje obremenilnih prič.
odgovornost šole – odgovornost za škodo od nevarne stvari - krivdna in objektivna odgovornost – skrbnost šole – poškodba otroka zaradi padca rokometnega gola – nepritrjen gol kot nevarna stvar – lastninska pravica na igrišču – povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – telesne bolečine - strah – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – bodoča škoda
Nesporno je, da se je na tožnika pri igranju nogometa prevrnil rokometni gol, izdelan iz konstrukcijskega jekla, širok tri metre in visok dva metra ter težak 83,27 kg, ki ni bil pritrjen in je bil zaradi tega do te mere nestabilen, da ga je lahko prevrnil že otrok takratne tožnikove starosti. Nepritrjen gol opisanih fizikalnih značilnosti je nevarna stvar, zaradi česar je tožena stranka za tožnikovo škodo objektivno odgovorna, to, da je bil gol nepritrjen zaradi opustitve (premajhne skrbnosti) tožene stranke, pa je podlaga za njeno krivdno odgovornost. Trditve tožene stranke, da se za rokometne gole ne zahteva, da bi morali biti pritrjeni, so v nasprotju z rokometnimi pravili.
obnova denacionalizacijskega postopka – upravičenci do obnove
Priglasitev, vložena na podlagi okrožnice Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 11.7.1990, ki se je nanašala na izvajanje zakona o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini oziroma priglasitev, ki jo je na podlagi poziva Sekretariata za gospodarstvo in negospodarstvo Občine ... za tožnikovo pravno prednico dne 18.9.1990 vložila E.E., je predstavljala le informativni podatek o obsegu premoženja, ki bo zajeto v postopkih denacionalizacije. Z njo ni bil začet upravni denacionalizacijski postopek v smislu 123. člena ZUP (1986).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0010648
ZDen člen 73.
odškodnina po 73. členu ZDen – zamudne obresti od odškodnine po 73. členu ZDen – odplačna pridobitev nacionaliziranega in nato vrnjenega premoženja
Okoliščina, da je zavezanec nepremičnino obdržal, a proti ponovnemu odplačilu njene vrednosti, bi jo pa bil dolžan vrniti v naravi, če upravičenec ne bi pristal na denarno odplačilo, ne more imeti za posledico izgube pravice do odškodnine po določbah 73. člena ZDen. Vpliva lahko le na njeno višino.
Sistem izplačevanja odškodnin denacionalizacijskim upravičencem je v 73. členu ZDen urejen celovito. Dejstvo, da ZDen kot specialni predpis ne določa, da zavezancu za primer zamude pri izročitvi obveznic pripadajo zakonske zamudne obresti pomeni, da do njih ni upravičen in ne, da mu jih je treba prisoditi po splošnih obligacijskih predpisih. Tak predpis je OZ, ki dolžnost plačila zamudnih obresti določa le kot sankcijo za zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti (1. odstavek 378. člena). Odškodnina po 73. členu ZDen pa se poravna v obveznicah in ne v denarju. Če bi zakonodajalec nameraval v nasprotju z navedenim priznati pravico do zamudnih obresti tudi od odškodnine, plačljive v obveznicah, bi to moral izrecno predpisati in določiti način njihovega ugotavljanja oziroma obračunavanja (npr. od katere osnove ipd.).
upravni spor – predpostavke za upravni spor – izčrpanje pravnih sredstev v upravnem postopku
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka, ker ni izkoristila pravnih sredstev, ki jih je imela na voljo zoper oba v tožbi navedena sklepa v upravnem postopku, ne more zoper njih vložiti tožbe v upravnem sporu oziroma predlagati izdaje začasne odredbe, niti vložiti tožbe po prvem odstavku 4. člena ZUS-1.
objektivna odgovornost države – služenje vojaškega roka - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – streljanje z mitraljezom – okvara sluha – povrnitev nepremoženjske škode
V sodni praksi je sprejeto stališče, da uporaba strelnega orožja kot je mitraljez pomeni večjo nevarnost za okvaro sluha, kar izkazujejo ne tako redki primeri poškodb vojaških obveznikov.
kreditna pogodba – višina dolga – trditveno in dokazno breme
Vprašanje dokazanosti višine dolga je dejanske narave. V tej zadevi ne gre niti za neprerekane niti za nesporne trditve o vseh parametrih, ki bi morali biti zatrjevani in dokazani, da bi sodišče sploh imelo možnost preveriti pravilnost tožničinega izračuna. Poleg samih trditev o dogovorjenem načinu izračunavanja obresti, določanju in spreminjanju anuitet itd., ki jih tožnica prvič uveljavlja šele v reviziji, manjkajo podatki o izvršenih plačilih za sedem mesecev v letu 1991.