akt, ki se izpodbija s tožbo – rok za vložitev tožbe
V tožbi je treba navesti upravni akt, zoper katerega je naperjena tožba in akt tudi priložiti. Sodišče ne more in ne sme domnevati, zoper kateri akt je tožnik hotel vložiti tožbo.
Prvostopenjsko sodišče je tožečo stranko pozvalo na dopolnitev tožbe in ji določilo rok za odpravo pomanjkljivosti, ni pa je opozorilo, da bo v nasprotnem primeru njeno tožbo zavrglo, zaradi česar je, s tem, ko je po izteku roka za odpravo pomanjkljivosti s sklepom tožbo zavrglo, bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, navedena kršitev pa je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.
kršitev pravic osebnosti – objektivna odgovornost države – imisije – hrup – onesnaženost zraka – vibracije zaradi tovornega prometa – pravica do zdravega življenjskega okolja – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice – načelo individualizacije odškodnine – dovoljenost revizije – sosporništvo – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Okoliščini, da je hiša tožnikov od osi Tišinske ceste, po kateri je do leta 1991 do marca 2000 potekal prekomerni promet, ki je povzročal onesnaženost zraka, hrup in tresljaje, ki so presegali normalne meje, oddaljena 25 metrov in da pred njo stoji še ena hiša, ki v veliki meri zadržuje hrup, sta bili pravilno ovrednoteni, ustrezno pa je bil upoštevan tudi čas, ki ga je vsak izmed tožnikov preživel v okolju s povečanimi imisijami.
ZOR člen 178, 178/2, 200, 200/1, 200/2, 203.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377, 384, 384/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – trčenje motornih vozil – kršitev cestnoprometnih predpisov – izsiljevanje prednosti – prehitra vožnja - obojestranska krivda – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – višina odškodnine – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti odškodnine – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – revizija proti odločitvi o stroških pravdnega postopka – zavrženje revizije
Oba voznika sta ravnala neskrbno. Zavarovanec toženke je prekršil eno temeljnih cestnoprometnih pravil, ko se je z dovozne poti vključeval v promet na prednostno cesto, ne da bi se prej prepričal, ali lahko to stori brez nevarnosti za druge udeležence v prometu in za premoženje. K prometni nesreči je prispeval tudi tožnik, ki je vozil s hitrostjo okoli 94,3 km/h, čeprav je bila hitrost na regionalni cesti omejena na 60 km/h.
Upoštevaje vse relevantne okoliščine je pravilen zaključek o porazdelitvi odgovornosti med zavarovanca toženke in tožnika tako, da je zavarovanec toženke odgovoren za škodo, ki je nastala tožniku, v višini 50 %, prispevek tožnika pa znaša 50 %. Za slednje je pravno odločilna okoliščina, da tožnik zaradi neprimerno visoke in bistveno višje hitrosti od dovoljene ni mogel preprečiti nesreče, pa bi jo lahko, če bi vozil 17 km/h več od dovoljene (tj. 77 km/h), medtem ko pri vožnji v okviru dovoljene hitrosti 60 km/h do nevarne situacije in nesreče sploh ne bi prišlo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - subjektivna nepristranskost
Dejstvo, da je ena od strank postopka – tožnica – zaposlena na sodišču, bi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0010866
ZIZ člen 59, 60, 64, 64/1, 65, 170, 170/1, 170/2.ZPP člen 7, 7/1, 7/2. ZTLR člen 23, 24, 25, 26.ZZZDR člen 12, 51, 51/2.
tožba na nedopustnost izvršbe – izločitvena tožba – izvršba na nepremičnino – originarna pridobitev lastninske pravice – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – zastavna pravica na nepremičnini – pridobitev zastavne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - nepremičnina kot skupna lastnina zakoncev – obstoj zakonske zveze – trditvena podlaga tožbe – razpravno načelo
Skupna lastnina zakoncev o premoženje zakoncev je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze (2. odstavek 51. člena ZZZDR). Predmet tega premoženja je tudi lastninska pravica na nepremičnini, ki nastopa kot skupna lastnina zakoncev. Ta nastane z izpolnitvijo okoliščin na podlagi zakona, v skupnosti zakoncev in v trenutku nastanka premoženja. Prvi pogoj za njen nastanek je torej obstoj zakonske zveze, v okviru katere zakonca vsak zase ali s skupnim delom ustvarjata premoženje na neposreden ali posreden način.
Zakon predvideva nastanek skupne lastnine tudi v pravno priznani skupnosti zunajzakonskih partnerjev (12. člen ZZZDR), saj je ta zlasti v premoženjskih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Vendar pa tožnica, na kateri je breme, da v zadevi priskrbi ustrezno trditveno podlago in dokaze, s katerimi naj se ugotovi resničnost zatrjevane trditvene podlage (7. člen ZPP), tožbe ni uveljavljala na tej dejanski podlagi, prvostopenjsko sodišče pa je v skladu z razpravnim načelom niti ni smelo presojati. Enako velja tudi glede revizijskih očitkov o gradnji na tuji nepremičnini.
URS člen 24. ZUS člen 53, 53/2, 66, 66/2.ZUS-1 člen 22, 55, 55/2, 70, 92.ZPP člen 72, 72/2. CZ (1995) člen 158, 158/2. UICZ (1999) člen 670. ZDavP (1996) člen 95, 95/3, 95/4.
obresti od preveč plačane carine – javna razglasitev sodbe – bistvena kršitev postopka v upravnem sporu
Obresti od preveč plačane in vrnjene carine se v skladu z drugim odstavkom 158. člena CZ (1995) plačajo le, če stranka poda zahtevo za njihovo plačilo in če je hkrati podana velika malomarnost carinskega organa. CZ je povračilo preveč plačane carine uredil celovito, zato ni razloga za uporabo določb ZDavP.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – glavni in podrejeni tožbeni zahtevek – zavrženje revizije
Tožnik je sicer navedel vrednost spornega predmeta glede glavnega tožbenega zahtevka, ni pa je opredelil, ko je naknadno postavil podrejeni tožbeni zahtevek. Upoštevaje določbo drugega odstavka 41. člena ZPP, v zvezi s tretjim odstavkom 44. člena ZPP, mora zaradi dovoljenosti revizije ker gre za zahtevka z različno podlago, stranka določiti vrednost vsakega posameznega zahtevka. Opredelitev vrednosti spora glede podrejenega tožbenega zahtevka pa je izostala, zaradi česar revizija v opisanem obsegu po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP ni dovoljena.
ničnost odločbe o nacionalizaciji – ugotovitvena odločba
Ker je odločba o nacionalizaciji, izdana na podlagi 7a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, deklaratorne narave, kar pomeni, da le ugotavlja določeno pravno razmerje, ki obstoji že po samem zakonu, te odločbe ni mogoče izreči za nično zaradi razloga iz 5. točke 1. odstavka 279. člena ZUP.
V skladu s 3. odstavkom 3. člena Zakona o sodnih taksah je obveznost nerazdelna, če mora po tem zakonu dvoje ali več oseb skupaj plačati takso, zato lahko prvostopenjsko sodišče terja takso od kateregakoli taksnega zavezanca v celoti in je sklep, ki se v izreku nanaša samo na drugotožečo stranko, v uvodu pa nista navedeni obe tožeči stranki, pravilen.
Za nezazidano stavbno zemljišče se šteje le tisto zemljišče (sicer podržavljeno kot kmetijsko zemljišče), ki je bilo že ob podržavljenju in načrtih stanovanjske in komunalne gradnje opredeljeno kot gradbeno zemljišče, ali pa mu je to namembnost določil predpis, na podlagi katerega je bilo podržavljeno. Ostala zemljišča, ki so bila ob podržavljenju opredeljena kot kmetijska, se v denacionalizacijskem postopku obravnavajo kot kmetijska zemljišča.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – presoja navedb pritožbe – kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri uveljavljanju kršitev kazenskega zakona mora vložnik pravnega sredstva izhajati iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče. Če kršitev kazenskega zakona uveljavlja na podlagi drugačne dokazne presoje, gre ne glede na poimenovanje kršitve v pravnem sredstvu za uveljavljanje razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004348
ZKP člen 120, 178, 178/5, 194, 194/1, 371, 371/2, 420, 420/2.KZ člen 103.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe - dokazni postopek – dokazni predlog – vročanje – privedba – navzočnost pri preiskovalnih dejanjih – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe
Čeprav se je sodišče pri sklepanju o obsojenčevih osebnostnih lastnostih napačno sklicevalo na obsojenčevo „predkaznovanost“, ker je glede pogojne obsodbe obsojenca že nastopila zakonska rehabilitacija, pa to na zakonitost sodbe ni vplivalo, saj se je pri izreku kazni sodišče oprlo predvsem na druge okoliščine v spisu.
Tožeča stranka je prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks vložila po opravljenem procesnem dejanju, za katerega je bilo potrebno plačati sodno takso, zato se ne oprosti plačila sodne takse.
pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog, glede katerega obramba ni navedla nobene konkretne okoliščine, zakaj bi dokaz bil odločilen oziroma, da bi z izvedbo dokaza bile ugotovljene kakšne nove okoliščine, ki bi bile v korist obsojenega.
dovoljenost revizije – potrditev sklepa prvostopenjskega sodišča o zavrženju revizije – revizija, ki jo vloži stranka sama – državni pravniški izpit – postulacijska sposobnost
Četudi je predmet izpodbijanja z revizijo sklep druge stopnje, s katerim je potrjen sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže, morajo biti za dovoljenost revizije zoper takšen sklep izpolnjene osnovne procesne predpostavke (poleg tu obravnavane postulacijske sposobnosti npr. tudi pravočasnost revizije). Šele v takem primeru lahko revizijsko sodišče vsebinsko presoja pravilnost odločitev sodišč prve stopnje o zavrženju revizije.
V sporih, ki se tičejo vseh dedičev in celotne zapuščine, so vsi dediči nujni sosporniki in morajo zato v pravdi nastopati vsi, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani, in sicer ne glede na njihova priznanja pred pravdo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004241
ZKP člen 201, 201/1-3.KZ člen 181, 181/1.
pripor - pogoji za odreditev pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - spolno nasilje - zakonski znaki kaznivega dejanja
Pri odločanju o odreditvi pripora mora sodišče presoditi, ali so podani naslednji pogoji: a) utemeljen sum, da je določena oseba storila očitano kaznivo dejanje; b) obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. - 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in c) neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost stranke - pravniški državni izpit - zemljiškoknjižni postopek - pravno mnenje
Po ustaljeni sodni praksi sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Po določbi 34. člena ZNP revizija v nepravdnih postopkih ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Za zemljiškoknjižni postopek niti ZNP niti ZZK-1 ne določa, da je revizija dovoljena.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - drugi kazenski postopki - hišna preiskava
Sklepa o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ni mogoče utemeljiti s podatkom o sumu storitve kaznivega dejanja, ki je še v fazi policijske preiskave oziroma ko sodišče o uvedbi kazenskega postopka sploh še ni odločilo.