nezakonito prenehanje delovnega razmerja - plačilo razlike v plači - dokaz z izvedencem
Iz dejanskih ugotovitev o tem, kakšno plačo bi tožnica prejemala pri toženi stranki (čemur tožena stranka ne ugovarja) in na drugi strani o tem, kakšno plačo je v istem obdobju prejemala pri drugem delodajalcu, je sodišče lahko ugotovilo morebitno razliko v škodo tožnice. Za tako ugotovitev ni bilo potrebno postavljati sodnega izvedenca.
zakupna pogodba – odpovedni rok – poslovna odškodninska odgovornost – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – škoda – pravna in dejanska vprašanja
Predpostavke odškodninske odgovornosti (tudi vzročna zveza in škoda) so pravna dejstva, vendar pa so okoliščine, ki se nanašajo na vzročno zvezo in škodo, dejansko stanje. Sodbi sodišč nižje stopnje o teh (odločilnih) dejstvih, na katerih temeljita njuna zaključka, nimata razlogov, zaradi česar njunih materialnopravnih zaključkov ni mogoče preizkusiti (materialnopravna presoja sodišča namreč temelji na dejanskih okoliščinah, ugotovljenih v konkretni zadevi), kar predstavlja absolutno bistveno postopkovno kršitev.
bolniška odsotnost - nadomestilo - sodni izvedenec - bistvena kršitev določb postopka - sodelovanje tožeče stranke v postopku
Tožniku je bila zagotovljena možnost obravnavanja pred sodiščem v celotnem postopku in še posebej pri izvedbi vseh dokazov, ki so bili podlaga za odločitev sodišča. Kot je že sam navedel, se je izvedenka z njim "srečala" na glavnih obravnavah. Torej je imel vso možnost, da se izjavi o njenih ugotovitvah, ji postavlja vprašanja in da se razčistijo morebitna neskladja. Iz spisa pa je razvidno tudi, da je bilo izvedensko mnenje tožniku (po pooblaščencu) vročeno, da je na mnenje dal pisne pripombe, da so bile tožniku naknadno vročene tudi računske priloge k izvedenskemu mnenju in da je bila izvedenka neposredno zaslišana na obravnavi v prisotnosti tožnika.
goljufija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kršitev izven delovnega časa - prepoved škodljivega ravnanja - rok za odpoved
Dolžnosti in delovne obveznosti, ki jih mora izpolnjevati delavec in opustitev katerih povzroči kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, so vezane predvsem, ne pa izključno, na delovni proces (delo v organiziranem delovnem procesu delodajalca) in povezane z naravo dela delavca.
V vsakem konkretnem primeru posebej je treba presoditi, ali prepoved škodljivega ravnanja velja tudi za dejavnosti delavca v času izven delovnega razmerja in izven prostorov delodajalca, torej v sferi delavčeve zasebnosti. Zato je ZDR v 35. členu določil, da se je delavec dolžan vzdržati vseh moralno ali materialno škodljivih ravnanj za delodajalca, vendar je to prepoved povezal z naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu.
Ker je ZRPJZ določal, da del plače za delovno uspešnost pripada zaposlenemu, ki bistveno presega pričakovane delovne rezultate ali je nadpovprečno delovno obremenjen, ni mogoče upoštevati določb kolektivne pogodbe zavoda o znižanju osnovne plače zaradi nedoseganja predvidene delovne uspešnosti, saj znižanje osnovne plače iz tega razloga v ZRPJZ ni bilo predvideno.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlog
V pritožbi, vloženi na podlagi 2. odstavka 30. člena ZDSS-1, stranka ne more uspešno napadati materialnopravnih izhodišč, ki jih je v izpodbijanem sklepu zavzelo sodišče druge stopnje, prav tako pa se ob obravnavi pritožbe Vrhovno sodišče do teh izhodišč ne more vsebinsko opredeljevati.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - odškodnina - 118. člen ZDR
Pritožnica bi morala navesti oziroma se sklicevati na konkretne odločbe sodišč, s katerimi bi dokazovala svoje trditve o neenotni sodni praksi glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev. Odločbe, ki jih navaja pritožnica, pa se ne nanašajo na isto pravno vprašanje.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – odstop od sodne prakse - razporeditev – sistematizacija delovnih mest
Ker so pravna stališča v citirani sodbi Vrhovnega sodišča in v obravnavani sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča podobna (seveda ob upoštevanju specifično različnega dejanskega stanja v obeh primerih), ni podan pritožbeni razlog odstopa od sodne prakse.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - krivda
Tožnikove krivde za očitano dejanje ni mogoče ugotoviti. Vprašljiva je že seznanitev tožnika z njegovimi delovnimi obveznostmi, poleg tega pa v postopku ni bilo potrjeno, da svojih delovnih nalog ne bi opravljal v skladu s standardi stroke.
ZDR člen 6, 81, 81/4, 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije (1996) člen 19.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Ob ugotovitvah, da je na tožničinem delovnem mestu delalo večje število delavcev in da je prenehala potreba po delu le manjšega števila teh, je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni upoštevalo, da tožena stranka ni opravila izbire tožnice na podlagi določb kolektivne pogodbe dejavnosti.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta v sporu o obstoju najemnega razmerja - spor zaradi odpovedi najemne pogodbe in izpraznitve poslovnega prostora
V sporih o obstoju najemnega razmerja se kot vrednost spornega predmeta vzame enoletna najemnina, razen če gre za najemno razmerje, sklenjeno za krajši čas.
Navedbe, da bi bilo od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnih pravnih vprašanjih, ne predstavljajo utemeljenega pritožbenega razloga zoper sklep o nedopustitvi revizije.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker vrednost spornega predmeta, ki je enaka vrednosti glavnice, ne presega mejne vrednosti za dovoljenost revizije, revizija tožene stranke ni dovoljena.
pravice iz naslova invalidnosti - delo s skrajšanim delovnim časom - starostna meja
Kdaj je pri tožniku nastala invalidnost je dejansko, in ne pravno vprašanje.
Tožnik ne more pridobiti pravice do dela s skrajšanim delovnim časom. Njegova invalidnost namreč ni nastala pred 15.9.2000, ko je dopolnil starost 63 let, kar je v skladu s 95. členom (v povezavi z 39. členom) ZPIZ92 starostna meja za pridobitev pravice do dela s skrajšanim delovnim časom.
V individualnem delovnem sporu vrednost predmeta spora ni bila ugotovljena, sodišče druge stopnje pa zoper pravnomočno sodbo revizije ni dopustilo, zato tožnikova revizija ni dovoljena.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo, št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006, razveljavilo 1060. člen Obligacijskega zakonika (OZ), kolikor se za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 1.1.2002, uporablja 277. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), čeprav so že dosegle ali presegle glavnico. Zato je Vrhovno sodišče sodbi sodišč nižje stopnje in sklep o izvršbi v obrestnem delu zahtevka spremenilo tako, da zamudne obresti nehajo teči v delu, v katerem po dnevu zaključka glavne obravnave pred sodišče prve stopnje presegajo glavnico.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004235
ZKP člen 258, 372, 372/1-1, 395, 395/1, 420, 420/2.KZ člen 96.
presoja navedb pritožbe - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - postavitev drugega izvedenca - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - načelo zakonitosti - velika tatvina - kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine - obremenjevanje in uničenje okolja in prostora - izkop peska - dovoljenje za izkoriščanje mineralnih surovin - odvzem premoženjske koristi
Čeprav se izrek izpodbijane sodbe glede kaznivega dejanja po prvem odstavku 333. člena KZ opira na Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), ki je bil z odločbo Ustavnega sodišča RS razveljavljen, pa to ne pomeni, da v času izvršitve kaznivega dejanja ni obstajala dolžnost obsojenca, da skladno z ZUN za izkoriščanje rudnin pridobi lokacijsko dovoljenje, saj je ZUN v času obsojenčevega posega v prostor veljal, do njegove kasnejše razveljavitve pa je prišlo iz razlogov, ki z vprašanji, pomembnimi za presojo zakonitosti v obravnavani zadevi niso povezani.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sprememba vrednosti spornega predmeta
Neupoštevna je sprememba vrednosti spornega predmeta, ki so jo tožniki navedli po izvajanju dokazov na prvem naroku in pri tem niso spremenili tožbe. Poleg tega potek časa sam po sebi ne utemeljuje nove ocene vrednosti spornega predmeta, sprememba zakonodaje pa tudi ne.