bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – preiskovalna dejanja, opravljena v tujini – postopek pred policijo – prikriti preiskovalni ukrepi – naknadna sodna kontrola - izločitev - izločitveni razlog - sodelovanje pri izdaji odločbe nižjega sodišča – nepristranskost – izločitev izvedenca - izvedenstvo - strokovno mnenje - pravica do obrambe - dokazovanje – načelo neposrednosti – branje zapisnikov o izpovedbah – pravica do zaslišanja obremenilne priče – dokazni predlog – pravica do pritožbe – obseg sodbe
Posamezna procesna dejanja, ki jih je opravil tuj organ, so veljavna tudi v kazenskem postopku, ki teče pri nas po prevzemu pregona, čeprav niso bila opravljena na način, kot ga določa Zakon o kazenskem postopku.
S poudarjanjem kontradiktornosti in ostalih prvin poštenega postopka se spreminja tradicionalno gledanje na to, kdaj začne teči kazenski postopek.
Osebe, za katere je ugotovljeno, da kumulativno izpolnjujejo vse tri pogoje iz 2. odstavka 35. člena ZDrž (nemška narodnost, življenje v tujini na dan 4.12.1948 in nelojalnost), niso pridobile državljanstva FLRJ in s tem tudi ne državljanstva RS.
ZAzil člen 1, 1/3, 2, 29, 32, 32/3, 35.ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 71, 76.
azil - zavrnitev ponovne prošnje – glavna obravnava – zahteva za izvedbo glavne obravnave – odločanje na seji – dokazno breme
Kljub opozorilu, da morata prvi tožnik in druga tožnica organu predložiti vse razpoložljive dokaze, s katerimi utemeljujeta svoji prošnji in da morata dati vse osebne podatke in podatke o svojih preteklih doživljajih in okoliščinah, ki so pomembne za postopek, sta podala nasprotujoče in neprepričljive izjave, ki jih tudi pritožbeno sodišče šteje za neverodostojne.
Pravica do peticije tožniku ne pripada, saj je tožbo formalno vložil kot svetnik v MOL in jo po vsebini vezal na predmet, ki je v pristojnosti organa lokalne skupnosti, v katerem opravlja svetniško funkcijo.
Revidentki utemeljeno ugovarjata, da prvostopenjsko sodišče ni ocenjevalo vseh izvedenih dokazov, še posebej ne dokazov, ki govorijo v prid A.A.A. in kažejo na njegovo lojalnost do Slovencev med drugo svetovno vojno.
Tožeča stranka ni izkazala upravičenosti do denacionalizacije premoženja, ki je bilo podržavljeno tiskarni, saj so po določbi 13. člena ZDen upravičenci do vrnitve premoženja osebnih in kapitalskih družb delničarji oziroma družbeniki. Ker tožeča stranka ne sodi med osebe iz 66. člena ZZad, ni upravičenka do denacionalizacije teh nepremičnin, zato je bila njena denacionalizacijska zahteva v navedenem delu tudi pravilno zavrnjena.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – neposredni uporabnik zemljišča
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik, torej tisti, ki ima dejansko in pravno možnost uporabe stavbe ali dela stavbe oziroma zemljišča, ne glede na to, ali nepremičnino tudi dejansko uporablja.
domneva nedolžnosti – pripor – utemeljen sum – razlogi o odločilnih dejstvih
Kljub domnevi nedolžnosti Ustava in ZKP dopuščata posege sodišča in drugih državnih organov v obdolženčeve pravice, tudi v pravico do osebne svobode iz 19. člena Ustave.
sodne takse – zastaranje izterjave – relativni rok
Taksna obveznost za sodbo je nastala 27.12.2004, ko je bila sodba vročena tožniku. Po vložitvi zahteve za odmero sodne takse je sodišče prve stopnje 1.2.2005 izdalo izpodbijano odločbo, ki je bila tožniku vročena 9.2.2005. Relativno zastaranje je tako pričelo teči 1.1.2006 ter je nastopilo 1.1.2008, saj v tem času ni bilo opravljeno nobeno uradno dejanje, namenjeno izterjavi sodne takse.
Na podlagi četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ je tožena stranka prevzela obveznosti iz naslova zagotavljanja pokojnin le do tistih starejših zavarovancev bivšega skupnega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vojaških zavarovancev, ki so zaradi osamosvojitve Republike Slovenije po 18. oktobru 1991 ostali brez zaposlitve in brez zavarovanja, saj so le ti glede na prvi odstavek 171. člena ZPIZ izpolnjevali pogoje za uveljavitev pravice do pokojnine na podlagi tega zakona.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 27, 27/4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje potrebe po delu
Dejstvo, da potreba po delu, ki ga je opravljal tožnik, ni prenehala, samo po sebi še ne utemeljuje presoje, da ni obstajal poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec se lahko odloči tudi za drugačno organizacijo oziroma način dela tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene ali jih celo odda zunanjim izvajalcem, kar ima za posledico lahko tudi ukinitev prej samostojnega delovnega mesta ali zmanjšanje števila delavcev, zaposlenih na tem delovnem mestu.
odškodnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Zakonska opredelitev poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne izključuje primerov, ko se neko delo ali delovne naloge še vedno opravljajo, vendar ne več na nekem samostojnem delovnem mestu in po enem delavcu. Delodajalec se lahko odloči tudi za drugačno organizacijo oziroma način dela tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene ali jih celo odda zunanjim izvajalcem, kar ima za posledico lahko tudi ukinitev prej samostojnega delovnega mesta.
Če sodišče odloči o razvezi pogodbe o zaposlitvi na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR, mora odločiti tudi o odškodnini.
prenehanje delovnega razmerja - vročitev sklepa - rok za ugovor - uveljavljanje sodnega varstva
S seznanitvijo delavca s sklepom o prenehanju delovnega razmerja je bila vročitev dejansko opravljena. Odklonitev podpisa na potrdilu o vročitvi ter kasnejša vrnitev sklepa vročevalcu ni vplivala na začetek teka roka za ugovor.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse - bistveno pravno vprašanje
V pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji je treba navesti konkretne odločbe sodišč, s katerimi se dokazuje trditev o neenotni sodni praksi glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev. Odločba, ki jo navaja tožnica, pa se ne nanaša na isto pravno vprašanje kot v obravnavani zadevi.
ZIN člen 12, 41.ZVet člen 132.ZVet-1 člen 82. Zakon o zdravstvenem varstvu živali (1985) člen 96. Pravilnik o strokovnem izpitu za inšpektorja (2004) člen 3, 29.
veterinarski inšpektor – strokovni izpit za inšpektorja
Pred uveljavitvijo ZIN je bil strokovni izpit za opravljanje nalog veterinarskega inšpektorja sicer zahtevan, vendar ga zaradi pomanjkanja ureditve v podzakonskih aktih ni bilo mogoče opravljati.
Tožeči stranki, ki strokovnega izpita za inšpektorja še ni opravila, je bila s sklepom tožene stranke utemeljeno naložena izvršitev te dolžnosti in sicer v roku enega leta po tem, ko bodo za to izpolnjeni pogoji. V trenutku izdaje sklepa namreč o opravljanju posebnega dela izpita na področju veterine ministrstvo še ni izdalo akta iz 3. člena Pravilnika o strokovnem izpitu za inšpektorja.
ZUJIK člen 45, 55.ZJU člen 24, 24/3, 156.ZDR člen 88, 88/5.
Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pravni pouk - rok za odpoved - nastanek poslovnega razloga
Tožena stranka bi morala upoštevati ZUJIK, predvsem 45. člen, ki v drugem odstavku glede postopka odločanja o pravicah in obveznostih napotuje na smiselno uporabo določb ZJU, med temi tudi na določbi tretjega odstavka 24. člena in 3. odstavka 156. člena ZJU. Slednje pomeni, da je tožena stranka v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 18.11.2003 določila napačen pravni pouk.
Za vsebinsko odločanje o pravicah in obveznostih delavcev pri toženi stranki se v skladu s prvim odstavkom 45. člena ZUJIK, kolikor ta zakon ne določa drugače, upoštevajo splošni del ZJU, ZDR in kolektivne pogodbe.
Nastanek poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcev s strani delodajalca ni odvisen od tega, ali delodajalec v celotnem organiziranem procesu dela nima nobenega drugega delovnega mesta za nekega delavca. Nastanek poslovnega razloga je povezan z delom na delovnem mestu po obstoječi pogodbi o zaposlitvi in ne z novim delom oziroma s tem, ali delodajalec razpolaga z nekim drugim ustreznim delovnim mestom.