stečaj - stečajni postopek - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - rok
Rok osem dni za začetek sodnega postopka za ugotovitev v stečajnem postopku prerekanih terjatev je določen v prvem odstavku 127 člena ZPPSL. To je zakonsko določen procesni rok, ki ga ne moreta spreminjati niti sodišče, niti stranka, ker bi to pomenilo spremembo zakona.
Pravno sredstvo zoper sklep, s katerim je predlog za začasno odredbo zavrnjen, je pritožba, ne ugovor.
Dolžnikova prezadolženost še ne predstavlja nevarnosti, da bo brez začasne odredbe uveljavitev upnikove nedenarne terjatve onemogočena ali precej otežena.
V primeru, da priča, ki lahko na podlagi 227. člena ZKP odreče pričevanje, pred koncem glavne obravnave umre, po določbi 1. točke 1. odstavka 333. člena ZKP zapisnika o njenem zaslišanju ni mogoče prebrati, pač pa ga je po 3. odstavku 333. člena ZKP potrebno iz spisa izločiti.
Postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je v členu 55a ZIP urejen drugače kot pri redni izvršbi. V primeru, ko dolžnik vloži ugovor je edino procesno dejanje, ki ga sme opraviti izvršilno sodišče, sklep iz II. odst. 55a člena ZIP.
Sporazum, s katerim se je delavec zavezal plačati delodajalcu odškodnino za škodo, storjeno med delom, je ničen, če za nastalo škodo ni podana delavčeva odgovornost v obliki hude malomarnosti ali pa naklepa.
predlog za izvršbo - nepopolna vloga - poprava vloge
Ker je iz poštne povratnice razvidno, da je upnik sprejel zahtevo - sklep sodišča za popravo dne 30.10.1992 in prejem potrdil s podpisom, ki je enak kot na povratnici za izvršilni sklep in pred tem za sklep o popravi obrestnega zahtevka, je odločitev sodišča prve stopnje, da se izvršilni postopek ustavi, v skladu z določilom člena 14 ZIP v zvezi s členom 109 Zakona o pravdnem postopku.
Če sodišče prve stopnje z odločanjem o enem pravnem sredstvu odlaša toliko časa, da zaradi tega vlagatelj pravnega sredstva izgubi pravico do vložitve drugega pravnega sredstva, zagreši s tem bistveno kršitev postopka iz 1. odst. 354. člena ZPP, ki ima za posledico nezakonitost sklepa.
Ob tem, ko je v izvršilnem spisu odredba sodnika, da se pošlje taksni opomin, na poštni povratnici, ki jo je upnik podpisal pa je zapisano, da je poštna pošiljka vsebovala poleg sklepa o zavrnitvi predlagane izvršbe tudi taksni opomin, ni prepričljiva zgolj trditev upnika v pritožbi, da mu sodišče ni poslalo taksnega opomina. Pri tem je še dodati, da je taksna obveza za redno takso nastala že z vložitvijo izvršilnega predloga, ni pa dvoma, da je upnik dolžan še opominsko in kazensko takso.
V sodnem spisu sta dopis in bančno potrdilo kot dokazili, da je taksni zavezanec plačal redno in opominsko takso v 15-dnevnem roku od prejema taksnega opomina ter o tem obvestil sodišče. Tako ni razloga za plačilo kazenske takse, kakor tudi ne za izterjavo redne in opominske takse.
industrijska lastnina - varstvo blagovne znamke - pravica uporabe
Pri postavljenem tožbenem zahtevku ugotovitve nosilca blagovne znamke je bistveno kdo je prijavitelj blagovne znamke oziroma na čigavo ime je blagovna znamka registrirana. Pravica uporabe blagovne znamke v gospodarskem prometu se pridobi šele s priznanjem in njenim vpisom v ustrezen register, velja pa od dneva, ko je bila vložena pravilna prijava. Tako se blagovna znamke pridobi šele s konstitutivno odločbo pristojnega organa, nosilec pravic v zvezi s blagovno znamko pa je vedno oseba, na ime katere je določen znak razlikovanja vpisan kot blagovna znamka za določeno vrsto proizvodov.
ZOR člen 206, 206/3. Ustava Republike Slovenije z odlokom o razglasitvi člen 248.
odškodnina - odgovornost družbenopolitične skupnosti za delo upravnega organa
Pristojna družbenopolitična skupnost odškodninsko odgovarja za delo svojih upravnih organov. Tako obstoji njena odškodninska odgovornost v primeru, ko o zadevi odloči stvarno nepristojen organ in ko instančni organ opusti razveljavitev take odločbe po nadzorstveni pravici. Odločanje v zadevah, za katere upravni organ ni pristojen, ne ustreza merilom potrebne skrbnosti.
V razmerju med pravdnima strankama, to je dolžnikom in prevzemnikom - cesionarjem sodišču ni potrebno upoštevati tudi tekoče pravde med toženko - dolžnico in prvotnim upnikom - cedentom. V primeru, ko je iz pogodbe tudi razvidno, da je bivši upnik izročil prevzemniku račune iz katerih izvira dolg tožene stranke, ni nevarnosti, da toženka ne bi uspela z ugovorom, da je tožnik v pravdi Pg .../..
prenesel terjatev iz predloženih verodostojnih listin - računov na današnjo tožnico. Pač pa bi nevarnost lahko izvirala le iz akceptnega naloga ali menice, ki jo je toženka event. izročila upniku iz Orahovca zaradi zavarovanja terjatve. Toženka, ki je sodelovala pri podpisu cesijske pogodbe, bi v takem primeru lahko zahtevala, da cedent vse te listine, v skladu s členom 437 Zakona o obligacijskih razmerjih, izroči cesionarju. Nevarnosti zaradi takšne opustive pa ne more nositi novi upnik - cesionar.
Če tožena stranka ne navede nobenega dejstva in ne predloži nobenega dokaza, da bi izpodbijala navedbe tožeče stranke, obračun obresti, ki ga je predložila tožeča stranka pa vsebuje vse podatke, pomembne za ugotovitev obstoja vtoževane terjatve, je tak obračun zadostna podlaga za ugoditev tožbenemu zahtevku.
Stranka mora ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi s tem, ko ni takoj po plačilu skrčila tožbenega zahtevka.
ZPP (1977) člen 1, 15, 1, 15. ZNP člen 11, 17, 11, 17. ZDen člen 5, 5.
sklenitev pravnega posla zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Ker je sporen posel sklenjen z gospodarsko organizacijo in ne z državnim organom ali predstavnikom oblasti, ne gre za primer po 5. členu ZDEN, ki bi se reševal v nepravdnem postopku, pač pa za premoženjskopraven spor po 1. čl. ZPP, za katerega reševanje je pristojno pravdno sodišče.
ZOR člen 295, 295/1, 623, 623/1, 295, 295/1, 623, 623/1.
pogodba o delu - kooperacija - prenehanje obveznosti - izpolnitev
S pogodbo o delu med gradbenim podjetjem in obrtnikom ni bilo dogovorjeno plačilo akorda, ampak plačilo po dejansko opravljenih delovnih urah. Zato tožbeni zahtevek na plačilo akorda ni utemeljen, čeprav ga je vodja gradbišča v obračunski situaciji priznal in je bil akord v nekaterih prejšnjih primerih tudi plačan.
ZPP (1977) člen 2, 2. ZOR člen 188, 188/2, 188, 188/2.
prekoračitev zahtevka - renta - obresti
Tožnik je v zadnje oblikovanem zahtevku terjal valorizirano (tudi kapitalizirano) vrednost do tedaj nateklih rentnih zahtevkov, kar pomeni z drugimi besedami povedano, da je s takim zahtevkom zajel tudi tisti del, ki je odpadel na obresti.Zato sodišče prve stopnje z nižjimi priznanimi rentnimi zahtevki, h katerim pa je priznalo tudi obresti, ni prekoračilo tožnikovega tožbenega zahtevka.
Privatizacija stanovanj je urejena s kogentimi predpisi, ki natančno določajo pogoje prodaje in način oblikovanja cene, zato ni mogoče zahtevati razveljavitev takšne pogodbe zaradi čezmernega prikrajšanja.
ZPP (1977) člen 446, 446. ZIP člen 21, 55a, 21, 55a.
izvršba na podlagi verodostojne listine - pravni interes
V skladu z 21 člen ZIP je mogoče zahtevati izvršbo na podlagi verodostojne listine na podlagi vseh listin, s katerimi je možno zahtevati plačilni nalog. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v paricijskem roku poravna upnikovo terjatev. Ker se s tem v izvršilnem postopku pravnomočno ugotovi obstoj terjatve, tožniku, ki razpolaga z verodostojno listino, na podlagi katere je mogoče zahtevati izvršbo, praviloma ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev mandatne tožbe. Enako velja tudi za zahtevek iz redne tožbe, ki temelji na verodostojni listini.
V sporu majhne vrednosti po določilu člena 467/I ZPP v pritožbi ni dovoljeno uveljavljati pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.