postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - predlog za dopustitev revizije - pritožba zoper drugostopenjsko odločbo - laična vloga - laičen predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagateljica vlaga vlogo sama, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti na predlog sodišča - stranka zaposlena na pristojnem sodišču - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je sodelavka razpravljajoče sodnice B. B. v navedenem zapuščinskem postopku vložila vlogo z dne 24. 11. 2025 in preklicala svojo izjavo ter v tej vlogi podrobneje navajala okoliščine, katere utegnejo biti relevantne za predmetni zapuščinski postopek, ki jih bo zapuščinsko sodišče v tem postopku moralo razčiščevati, res nakazuje na možnost izpodbijanja oporoke, s čimer se bo moralo sodišče ukvarjati v nadaljevanju. V konkretnem primeru dodatna okoliščina, torej majhno število sodnikov na sodišču ter tesnejši delovni odnosi med njimi, narekuje ugoditev predlogu za prenos pristojnosti.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje stranke s sodnikom pritožbenega sodišča - sorodstvo stranke v postopku in sodnika pritožbenega sodišča - restriktivna razlaga - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je sorodnik enega od udeležencev postopka zaposlen na pristojnem sodišču, sama po sebi ne utemeljuje prenosa pristojnosti. Samo dejstvo, da je predlagateljičina mati sodnica na višjem sodišču, ki bi odločalo o morebitni pritožbi v obravnavani zadevi, torej ni bilo razlog za sklep, da bi zaradi njenega položaja v sodni hierarhiji, morebitnih poznanstev ali vpliva znotraj pravosodnega okolja, obstajal utemeljen dvom o videzu nepristranskosti sodišča prve stopnje in zato za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Obravnavani postopek je drugačen od prej navedenih postopkov, ki sicer potekata med istima udeležencema. Po vsebini ne gre za posebej občutljivo pravno vsebino (npr. družinskopravno) ali za reševanje spora (npr. pravdni postopek), temveč za nepravdni postopek, ki je namenjen ureditvi medsebojnih razmerij. Poleg tega predlog za delegacijo pristojnosti tokrat vlaga predlagateljica, katere mati je sodnica višjega sodišča (ne njen procesni nasprotnik kot v predhodnih dveh primerih); sodišče prve stopnje pa razlogov za delegacijo pristojnosti ne najde.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZIZ člen 56, 56/1. ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2, 12/3.
ugovor po izteku roka - trditveno in dokazno breme - dokazovanje plačila - tuje pravo - uporaba tujega prava - ugotavljanje vsebine tujega prava - makedonsko pravo - obseg pooblastila - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
spor o krajevni pristojnosti - zasebna tožba - izbirna krajevna pristojnost
Drugi odstavek 26. člena ZKP daje zasebnemu tožilcu možnost, da zasebno tožbo vloži pri sodišču, na območju katerega ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče, zaradi česar je tako izbranemu sodišču onemogočeno postopanje po prvem odstavku tega člena in se posledično ne more izreči za krajevno nepristojno.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristanskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Dejstva, da je A. A., sestra tretjega toženca, pri sodišču zaposlena kot svetovalka v pravosodju, pri čemer opravlja delo namestnice vodje urada predsednika sodišča, kažejo na to, da so se med njo in razpravljajočim sodnikom kot tudi ostalimi sodniki sodišča, s katerimi se vsakodnevno srečuje, vzpostavila tesnejša kolegialna oziroma službena razmerja; gre tudi za manjše sodišče, z manjšim številom sodnikov, zaradi česar so prav tako med zaposlenimi vzpostavljeni tesnejši delovni odnosi. Razen tega ji je omogočen tudi dostop do vpisnika PUND, v katerem se vodi pravdna zadeva, v kateri kot stranka nastopa njen bližji sorodnik.
Podan je drug tehten razlog, da sodišče ne odloča v tej pravdni zadevi, saj bi se tako pri nasprotni stranki kot tudi v javnosti lahko pojavil dvom v nepristransko odločanje sodišča (objektivni videz nepristranskosti).
Različno kot pri kaznivih dejanjih razžalitve po 158. členu, žaljive obdolžitve po 160. členu in opravljanja po 161. členu KZ-1, pri kaznivem dejanju obrekovanja po 159. členu KZ-1, razlogi za izključitev protipravnosti in/ali za izključitev krivde niso določeni. To je razumljivo, kajti ko je neresnična trditev o drugemu, ki lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, izrečena vedoma, njene protipravnosti z eventualno izjemo prisiljenosti iz 23. člena in skrajne sile iz prvega odstavka 32. člena KZ-1 ni mogoče izključiti z nobenim drugim zakonskim ali nad-zakonskim razlogom.
Razen tega se Vrhovno sodišče strinja z ugotovitvami nižjih sodišč, po katerih navajanje neresničnih trditev niti v razpravi, ki je v javnem interesu ne more uživati enakih ustavno pravnih in konvencijskih privilegijev kot veljajo pri pretiranih, vznemirjajočih ali žaljivih vrednostnih sodbah, kjer morajo prizadeti vpleteni računati z nižjo stopnjo varstva pravice do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave ter pravic zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. člena Ustave, na rovaš varstva svobode izražanja iz prvega odstavka 39. člena Ustave in prvega odstavka 10. člena EKČP.
Sprememba obtožbe je tako najprej pogojena s tožilčevim spoznanjem ali subjektivno oceno izvedenih dokazov na glavni obravnavi. Med temi so lahko zgolj dokazi, na katerih temelji obtožba, kot tudi dokazi, ki so bili pridobljeni med glavno obravnavo. Bistveno je, da so bili tedaj eni in drugi dokazi izvedeni (sodba Vrhovnega sodišča I Ips 3314/2016 z dne 23. 12. 2020), sicer dejanskega stanja z glavne obravnave ne bi bilo mogoče primerjati z dejanskim stanjem v obtožbi in le-te po tožilčevem spoznanju eventualno spremeniti. Po drugi strani je tožilčevo spoznanje, kljub objektivno spremenjenim dejstvom in okoliščinam, omejeno na dejanje, ki je že predmet obtožbe in ki jo je sodišče pred njeno spremembo tudi obravnavalo.
odreditev pripora - kaznivo dejanje velike tatvine - ponovitvena nevarnost - sorazmernost ukrepa - varnost ljudi - oškodovanec - pravna oseba - način izvršitve - neogibnost pripora - kaznivo dejanje s premoženjskimi elementi
Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi sprejema odločitev sodišč, ki sta jo sprejeli v sklopu presoje neogibne potrebnosti in sorazmernosti ukrepa. Pri tem sta ustrezno tehtali med ogrožanjem varnosti ljudi (vključno s premoženjem ljudi kot eksistenčno podlago posameznika) na eni strani in posegom v osebno svobodo obdolženca na drugi. Ob upoštevanju ustavnosodnega stališča, da je poseg v premoženje kot eksistenčno podlago mogoče presojati tudi glede na način storitve kaznivega dejanja, sta razumno poudarili predvsem naslednje ključne okoliščine, na podlagi katerih sta sprejeli zaključek, da je poseg v osebno svobodo obdolženca neogibno potreben in sorazmeren: (i) visoka vrednost odvzetih stvari v skupni višini 25.000,00 EUR; (ii) izvršitev kaznivega dejanja v sostorilstvu; (iii) izvršitev je bila dobro organizirana, vnaprej pripravljena in načrtovana; (iv) kaznivo dejanje je bilo izvršeno tudi zelo hitro in premišljeno, saj so bili vsi trije storilci zamaskirani, oblečeni v temna oblačila, na kombiju pa je bila nameščena odtujena registrska tablica.
denarna socialna pomoč - ugotavljanje premoženja prosilca - lastni dohodek prosilca - izplačilo za nazaj - denarna sredstva na bančnem računu - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se tožničina denarna sredstva na računu, prejeta iz naslova za nazaj izplačane denarne socialne pomoči, upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči.
procesna predpostavka - zahteva za varstvo zakonitosti - sklep o ustavitvi postopka - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - pomanjkanje pravnega interesa - obstoj pravnega interesa - pravni interes za vložitev izrednega pravnega sredstva
Ker je bil predmetni kazenski postopek pred sodiščem pravnomočno ustavljen, vložnik velja za nedolžnega in zato nima pravnega interesa za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Z odločitvijo Vrhovnega sodišča o vloženi zahtevi namreč svojega položaja ne more izboljšati.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - stečajni postopek nad pravno osebo - položaj stranke v postopku - stečajni dolžnik - procesna legitimacija za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Insolventni dolžnik ima položaj stranke v glavnem postopku pri dveh vrstah postopkov zaradi insolventnosti: v postopku prisilne poravnave in v postopku osebnega stečaja (1. točka 385. člena ZFPPIPP). V obravnavanem primeru ne gre za nobeno od naštetih vrst postopkov zaradi insolvetnosti, ampak za glavni stečajni postopek nad pravno osebo, zato stečajni dolžnik v tem primeru nima položaja stranke. Glede na to v predmetnem postopku nima upravičenja opravljati procesnih dejanj in zato nima procesne legitimacije za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o poznejši prednostni razdelitvi.
Ker stečajni dolžnik nima procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa sodišča prve stopnje, v zvezi s katerim po stečajnem upravitelju vlaga pritožbo zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, posledično tudi nima pravice do pritožbe na podlagi 357.a člena ZPP, s katero izpodbija sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi odločitve sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v nov postopek.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - stečajni postopek nad pravno osebo - zakonita zastopnica stranke kot uslužbenka pristojnega sodišča - zapisnikarica - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče predlogu za delegacijo ugodi takrat, kadar iz njega izhajajo konkretno utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na prav vse sodnike pristojnega sodišča, razlogi pa so dovolj tehtni, da razumnemu, objektivnemu zunanjemu opazovalcu vzbudijo resen dvom v nepristranskost sojenja. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od uporabe splošnih pravil krajevne pristojnosti, zato ga je treba razlagati in uporabljati restriktivno.
Družbenica in nekdanja zakonita zastopnica stečajnega dolžnika je kot javna uslužbenka (in ne kot funkcionarka v smislu nosilke sodne veje oblasti) sicer zaposlena v notranji organizacijski enoti sodišča, pred katerim teče stečajni postopek, vendar ne na gospodarskem oddelku, ki odloča o predmetni stečajni zadevi, ampak na pravdnem oddelku tega sodišča, pri čemer predlagatelj ne trdi, da bi bila z obravnavano zadevo doslej že v stiku. Sporno okoliščino je tako mogoče tudi v nadaljevanju nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa, pri čemer predložitveno sodišče po številu zaposlenih javnih uslužbencev ne spada med relativno majhna sodišča. Ob tem je treba upoštevati še vrsto postopka oziroma zadeve, saj gre za stečajni postopek nad pravno osebo, pri čemer imajo postopki zaradi insolventnosti značilnosti nepravdnih postopkov, v nepravdnem postopku pa se praviloma ne rešuje sporov, ampak je namenjen ureditvi medsebojnih razmerij, v tem primeru med stečajnim dolžnikom in njegovimi upniki.
vodilni delavec - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sklep o razrešitvi - obrazloženost sklepa - reparacija - nova pogodba o zaposlitvi - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje odločitev pravilno oprlo na presojo o neobrazloženosti razrešitve (v sklepu o razrešitvi in toženkinem odgovoru na pritožbo tožnice);
- ali je sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo po pogodbi o zaposlitvi z dne 27. 6. 2022, s sklepom z dne 12. 4. 2023, ampak je trajalo od 13. 4. 2023 do 7. 7. 2023 in tožnici utemeljeno prisodilo razliko plače, ne glede na to, da sta stranki po razrešitvi sklenili novo pogodbo o zaposlitvi.