• Najdi
  • <<
  • <
  • 50
  • od 50
  • 981.
    VSL Sodba VII Kp 13704/2015
    5.11.2020
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
    VSL00040448
    KZ-1 člen 91, 91/1, 91/3, 122, 122/1. ZKP člen 357, 357-4. ZZUSUDJZ člen 1, 2, 3, 3/2. ZS člen 83, 83/3.
    začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ukrepi v sodnih zadevah - tek rokov - nujne zadeve - procesni rok - materialni rok - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - zastaranje kazenskega pregona - zavrnilna sodba
    ZZUSUDJZ je v 3. členu urejal tek rokov v sodnih zadevah. V drugem odstavku 3. člena je določal, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. Kot pravilnejša se nakazuje razlaga, da se navedena zakonska določba glede zadržanja teka rokov v nenujnih zadevah nanaša tako na procesne kot tudi na materialne roke, kamor spada tudi rok za zastaranje kazenskega pregona. Situacija v času epidemije, ko so sodišča poslovala v omejenem obsegu in so naroke opravljala le v nujnih zadevah, je namreč po mnenju pritožbenega senata primerljiva s situacijami iz tretjega odstavka 91. člena ZKP (čas, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe), ko zastaranje ne teče.
  • 982.
    VSK Sklep CDn 206/2020
    5.11.2020
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00040124
    ZZK-1 člen 125.a, 125.c. ZPP člen 105.b. Pravilnik o zemljiški knjigi (2011) člen 11, 11/1, 11/2, 13.
    zemljiškoknjižni postopek - obvezno vlaganje elektronskih pisanj - vložitev ugovora po odvetniku - varen elektronski podpis
    V obravnavanem primeru je bil ugovor vložen elektronsko, torej je bil tudi digitalno podpisan z varnim elektronskim podpisom, kot utemeljeno izpostavlja pritožnik, ki je po odvetniku, ki je elektronsko vlogo vložil kot zunanji kvalificiran uporabnik, vložil ugovor. Vloge preko portala namreč ni mogoče oddati, če ta ni elektronsko podpisana
  • 983.
    VSL Sklep I Cp 1241/2020
    5.11.2020
    DEDNO PRAVO
    VSL00040300
    ZD člen 221, 221/1. Pravilnik o identifikaciji in registraciji goveda (2016) člen 3, 3/1.
    dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - oporočno dedovanje - živina - imetnik živali - nosilec kmetijskega gospodarstva
    Kaj je pozneje najdeno premoženje, je v teoriji in novejši sodni praksi jasno - ni treba, da gre za premoženje, ki je bilo (dobesedno) najdeno pozneje, bistveno je, da zapuščinsko sodišče ob izdaji sklepa o dedovanju zanj ni vedelo, ne glede na to, ali so v času zapuščinske obravnave za to premoženje vedeli dediči.

    Imetnik živali je pravna ali fizična oseba, ki je odgovorna za govedo, ni pa nujno, da je tudi njihov lastnik.
  • 984.
    VSL Sklep in sodba I Cp 1807/2020
    5.11.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00039916
    SPZ člen 42, 43. ZPP člen 12, 285.
    varstvo lastninske pravice na delu stvari - pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - nakup nepremičnine v izvršilnem postopku - pridobitev nepremičnine na javni dražbi - materialno procesno vodstvo - pomoč prava neuki stranki - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je pravilno utemeljena s pojasnilom, da ima v konkurenci originarne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem in z nakupom v izvršilnem postopku (na podlagi sklepa o izročitvi, t. j. odločbe državnega organa) prednost slednje navedeni način, ki je varovan tudi v konkretnem postopku.

    V obravnavani zadevi ni bilo potrebno materialno procesno vodstvo, saj dejstva niso pomanjkljiva oziroma dodatno navedena dejstva ne bi mogla vplivati na tožnikov uspeh. Tožnik je navedel vsa dejstva, ki so pravno relevantna. Zavrnitev zahtevka je narekovalo (že) dejstvo, da je tretji toženec lastninsko pravico pridobil z nakupom v izvršilnem postopku.
  • 985.
    VSL Sodba II Cp 1546/2020
    5.11.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSL00040406
    SZ-1 člen 103. OZ člen 190. ZPP člen 199, 202.
    odpoved najemne pogodbe - zahtevek za izpraznitev stanovanja - aktivna legitimacija - pomanjkanje aktivne legitimacije - pridobitev lastninske pravice - neupravičena obogatitev - stranska intervencija - sosporniška intervencija
    Tožnik s pogodbo o prenosu lastninske pravice še ni pridobil lastninske pravice in s tem ni vstopil v položaj najemodajalca.

    Skladno s 103. členom SZ-1 lahko odpoved najemne pogodbe zahteva lastnik.

    Neobstoj aktivne legitimacije tožnika ne more biti saniran z vstopom stranskega intervenienta, ki ni stranka postopka.
  • 986.
    VSK Sklep CDn 211/2020
    5.11.2020
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00040121
    ZZK-1 člen 86, 87, 88.
    zemljiška knjiga - zaznamba izvršbe - višina terjatve - zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke
    Ne prepriča ugotovitev sodišča prve stopnje, da je terjatev upnice, ki jo izterjuje v izvršilnem postopku I 2/2 (glavnico v višini 22.131,49 EUR in zamudne obresti v višini 12.021,61 EUR), višja kot je terjatev pri že vknjiženi hipoteki na podlagi sklepa Z 1/1 (glavnica v višini 22.131,49 EUR in zamudnih obresti v višini 4.472,40 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.3.2015). Sodišče za tako stališče ne poda ustreznih razlogov, zgolj primerjava absolutnih zneskov iz izvršilnega postopka in postopka zavarovanja, glede na to, da je zavarovanje tudi za zakonske zamudne obresti od 31.3.3015 od zneska 26.603,89 EUR, pa ne zadostuje.
  • 987.
    VSL Sklep Cst 462/2020
    5.11.2020
    STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00048603
    ZFPPIPP člen 19, 19/1, 225, 225/2, 226, 226/3, 371, 371/5. ZZK-1 člen 13a. SPZ člen 6.
    ločitvena pravica - razdelitev posebne razdelitvene mase - hipoteka - prednostni vrstni red poplačila - odpoved - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - zaznamba spremembe vrstnega reda hipoteke - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - posebna razdelitvena masa - posebna stečajna masa
    V zvezi z vrstnim redom stvarnih in izvedenih pravic 6. člen SPZ določa, da ima prej pridobljena prednostna pravica iste vrste prednost pred pozneje pridobljeno pravico iste vrste. To načelo je dosledno upoštevano tudi v petem odstavku 371. člena ZFPPIPP, ki določa, da se terjatve zavarovane z ločitvenimi pravicami plačajo po vrstnem redu pridobitve ločitvenih pravic tako, da se terjatev zavarovana z ločitveno pravico poznejšega vrstnega reda, plača iz dela posebne razdelitvene mase, ki ostane po plačilu celotnega zneska terjatve, zavarovane z ločitveno pravico predhodnega vrstnega reda.
  • 988.
    VSC Sklep Cp 410/2020
    5.11.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00039713
    ZPP-UPB3 člen 157, 161, 161/4, 168, 168/5.
    stroški postopka - nujni enotni sosporniki - pripoznava zahtevka - povrnitev pravdnih stroškov - povod za tožbo - stroški, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji
    Drži, da tretji toženec ni dal povoda za tožbo in je tožbeni zahtevek pripoznal, a je njegova pripoznava neučinkovita. Po presoji pritožbenega sodišča se v takšni situaciji za povrnitev stroškov tretjega toženca, ki je nujni in enotni sospornik (materialnopravno povezan z ostalima tožencema) ni mogoče opreti na 157. člen ZPP, ampak je o stroških tretjega toženca mogoče odločiti le na podlagi zanj ugodne razlage četrtega odstavka odstavka 161. člena ZPP v smeri, da mu ni treba kriti tožničinih stroškov. Ker tretji toženec ni dal povoda za tožbo (in je tožbeni zahtevek pripoznal že v odgovoru na tožbo) je obveznost povrnitve tožničinih pravdnih stroškov nastala le za prvega toženca, ki je dal povod za tožbo, ni pa tretji toženec zaradi svoje neločljive povezanosti z ostalima dvema tožencema upravičen do povrnitve svojih pravdnih stroškov od tožnice (po 157. členu ZPP), saj je tožnica s tožbenim zahtevkom zoper nujne in enotne sospornike v celoti uspela.
  • 989.
    VSC Sklep I Ip 409/2020
    5.11.2020
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00041496
    ZIZ člen 34, 34/2, 53, 53/2, 55, 55/1.
    ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - relevantni ugovorni razlogi - izvršba na nepremičnine - sorazmernost
    Potrditi je razloge sodišča prve stopnje, da zgolj nizka vrednost terjatve sama po sebi glede na določbe ZIZ izvršbe na nepremičnino ne preprečuje, saj je potrebno v vsakem primeru upoštevati vse okoliščine primera. Ob tem da iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so dolžnikove nepremičnine obremenjene s številnimi hipotekami in so predmet prodaje v štirih drugih izvršilnih postopki ter da predmetne nepremičnine ne predstavljajo dolžnikovega doma, so pritožbene trditve o nesorazmernosti izvršbe zaradi nizke vrednosti izterjevane terjatve ter visoke vrednosti predmetov izvršbe, v tej fazi izvršbe neutemeljene.
  • 990.
    VSC Sodba Cp 323/2020
    5.11.2020
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00039971
    OZ člen 131, 131/1.
    odmera nepremoženjske škode - škoda povzročena v pretepu - udarec s palico - krivdna odgovornost
    Tožnik, ki je bil v škodnem dogodku star 47 let, v času razsoje pred sodiščem prve stopnje pa 52 let, je v škodnem dogodku utrpel zlom zunanjega gležnja levo in pretrgano deltoidno vez, kar predstavlja hudo poškodbo po Fischerjevi klasifikaciji. Ob ugotovljeni intenzivnosti in trajanju utrpelih in bodočih telesnih bolečin in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem (kot izhajajo iz točk 30, 31 in 32 obrazložitve sodbe) in jih pritožbeno sodišče ponovno ne povzema, je tožniku iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem odmerilo denarno odškodnino v višini 7.000,00 EUR. Ob v točki 36 obrazložitve sodbe ugotovljenem obsegu tožnikovega utrpelega primarnega in sekundarnega strahu je tožniku iz naslova strahu odmerilo denarno odškodnino v višini 800,00 EUR. Za obseg duševnega trpljenja, kot ga je ugotovilo v točki 42 obrazložitve, pa je tožniku iz naslova duševnih bolečin zaradi okrnitve pravice do osebnega dostojanstva in varnosti odmerilo denarno odškodnino v višini 100,00 EUR.
  • 991.
    VSM Sklep IV Kp 35225/2019
    5.11.2020
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00040148
    KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11.
    alternativna izvršitev kazni zapora - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - izvršitev izrečene zaporne kazni - opravičljivi razlogi - način izvršitve kazni zapora
    Kot je v točki II izpodbijanega sklepa obširno pojasnilo že prvostopno sodišče se je obsojenka ves čas izmikala in ni kazala prav nobenega interesa opravljati delo v splošno korist, saj se na dogovorjene termine na probacijski enoti ni oglašala, na klice se ni odzivala, na dogovorjene sestanke ni prihajala. Za svoje odsotnosti ni izkazala opravičljivih razlogov in tudi v pritožbi obsojenka ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča.
  • 992.
    VSC Sodba Cp 362/2020
    5.11.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00039711
    ZPP člen 443, 458. OZ člen 419, 421.
    spor majhne vrednosti - aktivna legitimacija - odstop terjatve (cesija)
    Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila toženka obveščena, da je T. d.o.o. prenesel terjatev, ki je predmet tega postopka, na tožnico, najkasneje 9. 7. 2019, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbi prvega odstavka 421. člena in prvega odstavka 419. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ko je presodilo, da o prenosu terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, mora pa biti o odstopu terjatve obveščen.
  • 993.
    VSC Sklep I Cp 379/2020
    5.11.2020
    DEDNO PRAVO
    VSC00040024
    ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1.
    prekinitev zapuščinskega postopka - sporna dejstva o veljavnosti oporoke
    Iz vseh navedenih oporok, od katerih zapustnica nobene ni preklicala s kasnejšo oporoko (kasnejšimi oporokami), izhaja, da je zapustnica za oporočno dedinjo določilo hčer I. V. K., tudi v oporoki z dne 17. 4. 2018, ki jo pritožnika priznavata.

    Gre za pet oporok zapustnice z različnimi datumi, s kasnejšimi oporokami zapustnica prejšnjih ni izrecno preklicala.

    Sodišče prve stopnje pa ni ugotovilo katera so sporna dejstva med dediči, zaradi katerih pritožnika ne priznavata veljavnosti oporokam, razen oporoki z dne 17. 4. 2018. Odločitev sodišča prve stopnje tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi katerih je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek in pritožnika napotilo na pravdo, zato je obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD).
  • 994.
    VSL Sklep I Cp 1917/2020
    5.11.2020
    NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
    VSL00039144
    ZDZdr člen 39, 39/1, 71.
    prisilno pridržanje na zdravljenju - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija - zdravila
    Z opustitvijo jemanja zdravil pritožnik huje ogroža svoje zdravje, v posledici bi lahko ponovno ogrožal tudi bližnje, ogrožanje je nedvomno posledica duševne motnje, zaradi katere ima pridržani v tej fazi bolezni hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Ker brez nadzora jemanja zdravil pod vplivom bolezenskega stanja teh ne bi jemal, pritožbeno sodišče sprejema tudi zaključek sodišča prve stopnje, da zaenkrat vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
  • 995.
    VDSS Sodba Pdp 396/2020
    5.11.2020
    DELOVNO PRAVO
    VDS00041959
    ZDR-1 člen 34, 34/1, 36, 84, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - naklep - huda malomarnost - alkoholiziranost na delovnem mestu - obveščanje delodajalca
    Naklep in huda malomarnost sta obliki krivde, ki ju izključuje neprištevnost (kriv je lahko samo tisti, ki je sposoben pravilno zaznavati svet okoli sebe in imeti samega sebe v oblasti), bistveno zmanjšana prištevnost (v civilnem pravu prehodna nerazsodnost) pa ne že sama po sebi (tudi če se v stanje nerazsodnosti oseba spravi sama, se svoje odgovornosti ne more razbremeniti).

    Tožnik je spornega dne kršil obveznost obveščanja (36. člen ZDR-1) o nastali škodi na službenem vozilu. Ni bistven rok obveščanja, temveč dejstvo, da tožnik sploh ni obvestil tožene stranke o poškodovanem vozilu in je nadrejenemu celo prikrival škodo, saj je v telefonskem razgovoru to izrecno zanikal. Opisano ravnanje pomeni naklepno kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
  • 996.
    VSL Sodba PRp 197/2020
    5.11.2020
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSL00039856
    ZP-1 člen 21, 21/1, 21/2, 26, 26/6, 113a, 113b, 118, 118/1, 118/2. ZPrCP člen 106, 106/1, 106/2, 106/3.
    zakonski znaki prekrška - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - priznanje prekrška - izvajanje dokazov - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - strokovni pregled - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - sankcija za prekršek - predkaznovanost - opomin - omilitev globe
    Obdolženec je zagovor podal potem, ko je bil seznanjen, da je vsebnost njegove krvi pokazala prisotnost THC in je s svojim podpisom zapisnika o zaslišanju potrdil pravilnost zapisanega, zato so protispisne pritožbene navedbe, da obdolženčevo priznanje prekrška ni bilo jasno in popolno in sodišču ni bilo potrebno izvajati nadaljnjih dokazov v skladu s prvim odstavkom 118. člena ZP-1.

    Postopek za prepoznavo znakov in simptomov prepovedanih drog ali prepovedanih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi je pomemben le za presojo utemeljenega suma storitve prekrška v prvi fazi postopka, ko sodišče izda sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja; medtem ko se gotovost o storitvi prekrška vožnje pod vplivom prepovedanih drog dokazuje le s strokovnim pregledom, katerega del je analiza krvi.

    Glede na težo prekrška in dejstvo, da je bila pri obdolžencu ugotovljena vsebnost prepovedane droge THC v krvi (kar dokazuje, da jo je zaužil le malo pred vožnjo, ker se THC v krvi zadrži le nekaj ur), ne obstajajo posebne olajševalne okoliščine, ki bi prekršek delale posebno lahek.

    V okviru splošnih pravil za odmero sankcije se kot obteževalna okoliščina upošteva predkaznovanost za katerikoli prometni prekršek.
  • 997.
    VDSS Sodba Pdp 466/2020
    5.11.2020
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00042521
    ZZ člen 38.. KZ-1 člen 251, 251/3.
    ravnatelj - razrešitev s funkcije - nezakonita razrešitev
    Svet zavoda je ugotovil, da je podan utemeljen sum, da je tožnica izvršila zakonske znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena KZ-1. V skladu z določilom VIII. člena veljavne pogodbe o zaposlitvi je bila odgovorna za zakonitost dela celotnega zavoda, torej bi morala biti prvi zgled zakonitosti opravljanja dela za vse ostale zaposlene v zavodu. Zato je Svet zavoda v celoti izgubil zaupanje vanjo, zaupanje pa je porušeno do te mere, da je sprožil postopek njene razrešitve in da je bila zoper tožnico tudi vložena kazenska ovadba.
  • 998.
    VSC Sklep I Ip 330/2020
    5.11.2020
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSC00043047
    ZIZ člen 55, 55/1. ZFPPIPP člen 21, 21/2, 408, 408/2.
    ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - odpust obveznosti - zavarovane terjatve
    Odpust obveznosti učinkuje samo za nezavarovane terjatve, za zavarovane terjatve, pa odpust obveznosti ne učinkuje.
  • 999.
    VSL Sodba II Cpg 519/2020
    5.11.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00039620
    ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 142, 142/3, 142/6, 224, 224/1, 224/4.
    osebna vročitev - vročitev s fikcijo - vročilnica kot javna listina - vročilnica kot izkaz osebne vročitve - zanikanje prejema - dokazna moč vročilnice - izpodbijanje vročilnice
    Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi (vročilnica) je v smislu prvega odstavka 224. člena ZPP javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Skladno z določilom četrtega odstavka 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, vendar s pritožbeno navedbo, da je bila morda dopolnitev tožbe toženki opravljena na tak način, da je bila puščena v družinskem predalčniku tožene stranke, kjer pošto pobira tudi druga oseba, tega pritožnica ni storila. Sklicevanje na povzeto domnevanje je torej premalo za presojo, da so dejstva v javni listini (vročilnici) neresnično ugotovljena.
  • 1000.
    VSC Sklep I Ip 379/2020
    5.11.2020
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00041609
    Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27/1, 27/6.
    stroški odgovora na ugovor dolžnika - višina nagrade odvetniku
    Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da omejitev na največ 200 točk po 1. točki tar. št. 27 OT velja tudi za odgovor na ugovor.
  • <<
  • <
  • 50
  • od 50