KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
VSL00040448
KZ-1 člen 91, 91/1, 91/3, 122, 122/1. ZKP člen 357, 357-4. ZZUSUDJZ člen 1, 2, 3, 3/2. ZS člen 83, 83/3.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ukrepi v sodnih zadevah - tek rokov - nujne zadeve - procesni rok - materialni rok - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - zastaranje kazenskega pregona - zavrnilna sodba
ZZUSUDJZ je v 3. členu urejal tek rokov v sodnih zadevah. V drugem odstavku 3. člena je določal, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. Kot pravilnejša se nakazuje razlaga, da se navedena zakonska določba glede zadržanja teka rokov v nenujnih zadevah nanaša tako na procesne kot tudi na materialne roke, kamor spada tudi rok za zastaranje kazenskega pregona. Situacija v času epidemije, ko so sodišča poslovala v omejenem obsegu in so naroke opravljala le v nujnih zadevah, je namreč po mnenju pritožbenega senata primerljiva s situacijami iz tretjega odstavka 91. člena ZKP (čas, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe), ko zastaranje ne teče.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odsvojitve in obremenitve dolžnikove nepremičnine. - obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve - subjektivna nevarnost - subjektivna odgovornost
Preuranjen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik zatrjevanega (da je predmetna nepremičnina edino toženčevo premoženje, da slednji nima denarja, da prodaja nepremičnino in bo nato vse razprodal oziroma zapravil), tudi ni z ničemer izkazal, temveč da gre za gole domneve tožnika, ki jim sodišče ne more slediti. Kot je razvidno iz predloga za izdajo začasne odredbe in je izpostavljeno tudi v pritožbi, je namreč tožnik v zvezi z gornjimi navedbami predlagal zaslišanje strank in bodočega kupca, ki naj bi bil po njegovih podatkih B. K.. Sodišče prve stopnje pa ni niti obrazložilo, zakaj s tema predlaganima dokazoma tožnik ne bi izkazal zatrjevanega.
ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - relevantni ugovorni razlogi - sorazmernost posega v zasebno lastnino
Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da je potrebno vsako izvršilno zadevo pri uveljavljanju ugovora nesorazmernosti posega v dolžnikovo premoženje ob dovolitvi izvršbe obravnavati individualno. V vsakem primeru je potrebno upoštevati vse okoliščine, saj le te vplivajo na zaključek o pomenu oziroma nujnosti sprejetega izvršilnega ukrepa v razmerju do pravice do mirnega uživanja premoženja. Glede na po sodišču prve stopnje ugotovljena in zgoraj povzeta relevantna dejstva, pa je kot pravilen potrditi tudi nadaljnji zaključek, da kljub relativno nizkim terjatvam v zadevah I 189/2015 ter I 136/2016 ne gre za nesorazmeren poseg v dolžnikovo lastnino, saj milejšega ukrepa v konkretni fazi izvršilnega postopka (dovolitev izvršbe) ni mogoče izbrati in tako pravično ravnotežje med zasledovanim ciljem in uporabljenim ukrepom ni bilo porušeno.
Ker je bilo v 4. členu Pogodbe dogovorjeno, da bo izvajalec (tožeča stranka) opravljal posamezne strokovne naloge varstva pri delu na podlagi predhodnega pisnega naročila naročnika (tožene stranke), v katerem bodo določeni vrsta in obseg del ter rok za njihovo izvedbo, le vzpostavitev podjemnega razmerja tožeči stranki (oziroma pred sklenitvijo Pogodbe o prenosu prenosniku), kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, še ni predstavljala podlage za izvedbo posameznih strokovnih nalog iz varstva pri delu. Potrebno je bilo še predhodno pisno, ali kot je sodišče prve stopnje pravilno presodilo v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, ustno naročilo naročnika (tožene stranke).
Skladno z določilom 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze na katere opira svoj zahtevek. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pravilno upoštevalo, da je trditveno in dokazno breme o obstoju pisnega oziroma ustnega naročila za izvedbo strokovnih nalog varstva pri delu, ki so predmet vtoževanega računa, na tožeči stranki.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor zoper novo izvršilno sredstvo - obrazloženost ugovora - domneva resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb
Domneva resničnosti navedb dolžnika v ugovoru se ne nanaša na dolžnikove ugovore materialnopravne narave ali na materialnopravna pravila.
elektronska zemljiška knjiga - pravica do vpogleda v procesna dejanja - seznanitev s procesnim gradivom - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pravica do izjave
V zemljiškoknjižnem postopku ni bila kršena pritožnikova pravica do izjave. Vročen mu je bil sklep zemljiškoknjižne pomočnice o dovolitvi vpisa. Pri seznanitvi s procesnimi dejanji in listinami, ki so v zemljiškoknjižnem postopku edina dovoljena dokazna sredstva, je treba upoštevati posebnosti elektronske zemljiške knjige. Seznanitev je namreč zagotovljena z vpogledom v aplikacijo elektronske zemljiške knjige. Pravico do vpogleda v procesna dejanja (predlog) imajo vsi udeleženci postopka, vpogled v listine, ki so podlaga predlogu, pa ureja 196. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00039144
ZDZdr člen 39, 39/1, 71.
prisilno pridržanje na zdravljenju - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija - zdravila
Z opustitvijo jemanja zdravil pritožnik huje ogroža svoje zdravje, v posledici bi lahko ponovno ogrožal tudi bližnje, ogrožanje je nedvomno posledica duševne motnje, zaradi katere ima pridržani v tej fazi bolezni hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Ker brez nadzora jemanja zdravil pod vplivom bolezenskega stanja teh ne bi jemal, pritožbeno sodišče sprejema tudi zaključek sodišča prve stopnje, da zaenkrat vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
ZPP člen 7, 8, 212, 214. OZ člen 165, 168, 168/1, 168/2, 168/3.
premoženjska škoda - višina denarne odškodnine za premoženjsko škodo - izgubljeni dobiček - izgubljeni dohodek - uničenje stvari - poškodovanje stvari - obseg škode - višina nastale škode - način izračuna škode - ocena izgubljenega dobička - odmera odškodnine - nastanek škode - zapadlost obveznosti - odmera denarne odškodnine - zakonske zamudne obresti od premoženjske škode - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - trditveno in dokazno breme - nekonkretizirane navedbe - dokazna ocena
Tožnik je uveljavljal odškodnino za škodo, ki predstavlja izgubljeni dobiček oz. dohodek, ki ga ni dosegel, bi ga pa po normalnem teku stvari dosegel, saj bi bil pridelek višji, če bi vrtnine namakal. Vrednost izpadlega pridelka se izraža v nižjem dobičku oz. dohodku, ki predstavlja tržno vrednost vrtnin, zmanjšano za stroške pridelave in dajatve. Tožnik ne uveljavlja navadne škode, saj pridelki v požaru niso bili neposredno poškodovani/uničeni, temveč škodo, ki je nastala kasneje, ker pridelek ni bil tak, kot bi ga pričakoval po rednem teku stvari.
V skladu z določbo 168. člena OZ se odškodnina odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, odškodninska obveznost pa se šteje za zapadlo vse od nastanka škode dalje (165. člen OZ). Če vsebina odškodninske obveznosti v času nastanka škode še ni jasno opredeljena, je lahko problematično zgolj vprašanje, ali je dolžnik že v zamudi z izpolnitvijo odškodninske obveznosti. Vendar pa je v sodni praksi izčiščeno stališče, da je dolžnik v zamudi s plačilom odškodninske terjatve najmanj od postavitve konkretnega zahtevka – tudi v obravnavanem primeru od vložitve tožbe.
ZDR-1 v 177. členu ureja odškodninsko odgovornost delavcev in določa, da je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali s hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti. Dokazno breme, da je delavec povzročil škodo delodajalcu bodisi namenoma ali s hude malomarnosti je na delodajalcu, pri čemer mora delodajalec dokazati vse štiri elemente odškodninske odgovornosti in sicer škodo, da jo je povzročil delavec namenoma ali s hude malomarnosti, da je delavec ravnal nedopustno ter da obstaja vzročna zveza med ravnanjem delavca in nastalo škodo.
ZPP člen 274.. OZ člen 131.. ZDR-1 člen 138, 138/1.. ZPIZ-2 člen 124, 124/3.
čakanje na delo doma - nadomestilo za invalidnost - pravni interes
Glede na to, da tožnik navaja, da mu je tožena stranka odredila čakanje na delo doma, kljub temu da je zanj imela delo, tožnik uveljavlja zahtevek zaradi zatrjevanega kršenja pravic iz delovnega razmerja. Tožniku torej daje pravico vložiti tožbo na sodišče materialnopravna zakonodaja, ki ne pogojuje, da mora biti delavec zaradi ravnanja delodajalca materialno oškodovan, da mora biti v času odločanja sodišča še vedno na čakanju na delo doma, ali da se njegov delovnopravni status v času trajanja spora ne sme spremeniti tako, da bi sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, na katerem so upoštevane njegove zdravstvene omejitve. Zato sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati pravnega interesa za vložitev tožbe v smislu določbe 274. člena ZPP.
Po določbi prvega odstavka 138. člena ZDR-1 lahko delodajalec, če začasno, vendar najdlje za čas šestih mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more zagotavljati dela delavcem, z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma. Glede na navedeno pritožba tožene stranke pravilno navaja, da tožena stranka za tožnika ni imela (ustreznega) dela, čeprav je več kot eno leto po izdani odločbi ZPIZ-1 nadaljeval z delom na (neustreznem) delovnem mestu, na katerem niso bile upoštevane tožnikove omejitve.
Ker tožnik ni bil premeščen na drugo ustrezno delo, ne izpolnjuje pogojev za priznanje nadomestila za invalidnost, in sicer tretjega odstavka 124. člena ZPIZ-2, po katerem se nadomestilo za invalidnost zavarovancem izplačuje od začetka dela na drugem delovnem mestu, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti, kar izkazuje z novo pogodbo o zaposlitvi.
odgovornost bolnišnice - odgovornost za zdravniško napako - medicinska (zdravniška) strokovna napaka - obseg pojasnilne dolžnosti - kršitev pojasnilne dolžnosti - operativni poseg - nujna medicinska pomoč - okužba z bakterijo - medicinski zaplet - predlog za izločitev izvedenca
Sodišče ni vezano na predlog, kakšne stroke naj bo izvedenec, prav tako pa naziv specializacije ni bistven, saj je bistveno, da ima izvedenec ustrezno znanje za izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja.
Tožnikove zdravstvene težave ob prvem klicu, v katerem je povedal, da ga je zgrabil išias in se ne more premakniti, niso bile zadostna indikacija za odreditev urgentnega prevoza z rešilnim vozilom.
Obseg pojasnilne dolžnosti je treba presojati v luči dejstva, da zdravniki dežurne službe nujne medicinske pomoči s klicatelji nimajo neposrednega stika, zato je njihova obravnava omejena. V tej posledici pa je omejena tudi njihova pojasnilna dolžnost, saj v trenutku telefonskega pogovora diagnoza klicatelja še ni vzpostavljena, saj se diagnoza postavi samo s kliničnim pregledom.
Neizpolnitev oziroma nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je odškodninskopravno pomembna takrat, ko se uresniči tveganje, na katero pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda. Glede na to, da je pojasnilna dolžnost predpisana zato, da se pacient na podlagi relevantnih informacij lahko odloči za ali proti posegu, so ob upoštevanju obrazložitve sodišča prve stopnje, da tožnik ni trdil, da bi mu trenutno zdravstveno stanje lahko vzbudilo pomisleke glede operativnega posega ali bi ga vodilo v odločitev, da ne bi pristal na operativni poseg, vse pritožbene navedbe v zvezi s tem neutemeljene.
ravnatelj - razrešitev s funkcije - nezakonita razrešitev
Svet zavoda je ugotovil, da je podan utemeljen sum, da je tožnica izvršila zakonske znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena KZ-1. V skladu z določilom VIII. člena veljavne pogodbe o zaposlitvi je bila odgovorna za zakonitost dela celotnega zavoda, torej bi morala biti prvi zgled zakonitosti opravljanja dela za vse ostale zaposlene v zavodu. Zato je Svet zavoda v celoti izgubil zaupanje vanjo, zaupanje pa je porušeno do te mere, da je sprožil postopek njene razrešitve in da je bila zoper tožnico tudi vložena kazenska ovadba.
izterjava nadomestila preživnine - plačevanje preživnine - način plačevanja preživnine - nadomestilo preživnine za otroka
Ob pritožbenih navedbah dolžnika, da je upnika obvestil o rednem plačevanju preživnine zakoniti zastopnici otroka, pa sodišče druge stopnje dodaja, da ima dolžnik kot preživninski zavezanec zoper upnika sicer vse ugovore, ki bi jih imel zoper preživninskega upravičenca, saj zaradi prehoda preživninske terjatve preživninski zavezanec kot dolžnik ne more biti v slabšem položaju kot v razmerju do preživninskega upravičenca. Zato je v izvršilnem postopku sicer lahko pomembna tudi okoliščina, ali je dolžnik plačeval preživnino otroku (oziroma zakoniti zastopnici), ali ne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00039757
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 55, 55/1, 204, 204/1. ZPP člen 372, 372-5, 383, 383/1, 383/1-2.
tatvina - zakonski znaki kaznivega dejanja - protipravna prilastitev - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - odločba o kazni - odmera kazni obsojencu - stek kaznivih dejanj - izrek enotne kazni
Čeprav je po vsebini šlo za odpadne stvari, le-te niso predstavljale zavrženih stvari (res derelicta), ki bi bile brez lastnika in bi jih bilo mogoče zakonito okupirati. Lastnik stvari ima v okviru zakonsko dopustnih možnosti pravico početi s stvarjo, kar želi, lahko jo tudi uniči, vendar pa prilastitev stvari, ki jo njen lastnik sicer namerava uničiti, a lastninske pravice na njej ne opusti oziroma nedvoumno ne izrazi volje, da je ne želi imeti več v lastnini, ostaja protipravna.
Sodišče prve stopnje bi, ob pravilni ugotovitvi, da je bil obdolženi v času sojenja v sedaj obravnavani kazenski zadevi na prestajanju zaporne kazni po prejšnji sodbi istega sodišča I K 12157/2017, obdolžencu moralo izreči enotno kazen zapora po pravilih o odmeri kazni obsojencu. Ker prvostopenjsko sodišče enotne kazni ni izreklo, je zagrešilo kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP v škodo obdolženca.
odmera nepremoženjske škode - škoda povzročena v pretepu - udarec s palico - krivdna odgovornost
Tožnik, ki je bil v škodnem dogodku star 47 let, v času razsoje pred sodiščem prve stopnje pa 52 let, je v škodnem dogodku utrpel zlom zunanjega gležnja levo in pretrgano deltoidno vez, kar predstavlja hudo poškodbo po Fischerjevi klasifikaciji. Ob ugotovljeni intenzivnosti in trajanju utrpelih in bodočih telesnih bolečin in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem (kot izhajajo iz točk 30, 31 in 32 obrazložitve sodbe) in jih pritožbeno sodišče ponovno ne povzema, je tožniku iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem odmerilo denarno odškodnino v višini 7.000,00 EUR. Ob v točki 36 obrazložitve sodbe ugotovljenem obsegu tožnikovega utrpelega primarnega in sekundarnega strahu je tožniku iz naslova strahu odmerilo denarno odškodnino v višini 800,00 EUR. Za obseg duševnega trpljenja, kot ga je ugotovilo v točki 42 obrazložitve, pa je tožniku iz naslova duševnih bolečin zaradi okrnitve pravice do osebnega dostojanstva in varnosti odmerilo denarno odškodnino v višini 100,00 EUR.
pogodba o faktoringu - pogodba o prevzemu dolga - ugotovitev obstoja terjatve - odstop terjatve (cesija) - bodoča terjatev - fiktivni pravni posel - pripoznava dolga - ugovor neizpolnitve - odpoved pravici do ugovora - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče na tem mestu ugotavlja (kot pravilno izpostavlja tudi pritožba), da je Vrhovno sodišče RS v citirani sodni praksi (točka 21 obrazložitve izpodbijane sodbe) sicer zavzelo stališče, da pripoznava dolga dolžniku ugovorov ne jemlje sama po sebi oz. avtomatično, je pa hkrati (očitno) dopustilo možnost izrecne odpovedi ugovorom s strani dolžnika (prim. 13. točko obrazložitve sklepa VSRS III Ips 60/2016 z dne 25. 10. 2016). Tudi pritožbeno sodišče je stališča, da se je mogoče (poleg pripoznave dolga) veljavno odpovedati tudi določenim ugovorom, kar načeloma smiselno izhaja tudi iz stališča VSL v sodbi I Cpg 529/2017 z dne 22. 11. 2018.
Po presoji pritožbenega sodišča je pravkar izpostavljeno razlogovanje sodišča prve stopnje o neobstoječem dolgu (dolgu, ki nikoli ni nastal oz. obstajal) materialnopravno zmotno. Medsebojne terjatve pogodbenih strank namreč nastanejo že s samo sklenitvijo pravnega posla, le zapadejo običajno kasneje. Navedeno pomeni, da tudi če prodajalec še ni izpolnil dogovorjene dobave blaga, to nima za posledico, da nasprotna terjatev za plačilo (še) ne obstaja. Terjatev obstaja v dogovorjeni višini, njena zapadlost pa je odvisna od pogodbenega dogovora.
Dejstvo, da se v vodilni in pristopljenih izvršilnih zadevah opravlja izvršba za izterjavo terjatev različnih upnikov bodisi zoper prvega dolžnika bodisi drugo dolžnico bodisi zoper prvega dolžnika in drugo dolžnico na vsaki izmed njiju do ½ solastni nepremičnini, je potrebno upoštevati pri poplačilu terjatev upnikov iz kupnine na dražbi prodane nepremičnine. Poplačilo se mora opraviti ločeno za upnike prvega dolžnika iz njegove solastne nepremičnine in za upnike druge dolžnice iz njene solastne nepremičnine.
Za presojo zakonitosti in pravilnosti izpodbijanega sklepa o izročitvi, ki ga je sodišče izdalo po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine, je relevantno zgolj, ali je bila prodaja nepremičnine opravljena po pravilih iz 181. do 189. člena ZIZ, ali je bil sklep o domiku izdan skladno z določbo 189. člena ZIZ ter ali je kupec položil kupnino kot to določa 191. člen ZIZ.
OZ člen 640.. ZPreZP-1 člen 37, 37/1, 37/3, 38, 39, 39/1, 39/1-1, 39/2, 40, 43, 43/1, 44, 44/2.
pogodba o delu - izpolnitev pogodbe - nepravilna izpolnitev - izvršnica - pogoji za vnovčitev
Z izdajo izvršnice, s katero dolžnik upnika pooblašča, da zahteva izvršitev plačilne transakcije v breme svojih denarnih sredstev pri ponudnikih plačilnih sredstev, slednje pa, da tako transakcijo izvedejo (drugi odstavek 39. člena ZPreZP-1), nastanejo tri pravna razmerja med upnikom, dolžnikom in ponudnikom plačilnih storite, pri čemer vsebina vsakega izmed teh razmerij ni (nujno) vezana na vsebino drugih dveh, saj za vsako veljajo svoja pravna pravila.
Drugo razmerje pa je kavzalno razmerje med upnikom in dolžnikom, v katerem so dolžniku na voljo vsi ugovori iz temeljnega posla in v katerem se (v končni fazi) presoja, ali je upnik znesek dolžnikovih sredstev po unovčeni izvršnici prejel utemeljeno glede na vsebino temeljnega posla. Razmerje med dolžnikom in upnikom se po izplačilu na temelju izvršnice zato presoja po pravilih o neupravičeni pridobitvi.