poseg v osebnostno pravico - nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - višina nepremoženjske škode - nepremoženjska škoda
Zadeve iz sodne prakse, ki jih izpostavlja tožnik, in tudi siceršnje zadeve iz sodne prakse so nekoliko drugačne, saj gre ponavadi za posege v osebnostne pravice v javnosti (v medijih, pred gledalci, ipd.), vendar v konkretnem primeru ni mogoče zanemariti dolgotrajnih posledic, ki jih je utrpel tožnik v obliki nevšečnosti zaradi zdravljenja, strahu in duševnih bolečin zaradi posega v osebnostne pravice. Zato je utemeljeno pritožbeno zavzemanje, da se tožniku prizna vsa zahtevana odškodnina za nepremoženjska škodo. Po presoji pritožbenega sodišča tako znaša primerna denarna odškodnina pri tožniku za pretrpljene nevšečnosti med zdravljenjem 500,00 EUR (0,4 PNP) in 1.400,00 EUR za duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice (1,2 PNP), kar znaša skupaj s pritožbeno neizpodbijano odškodnino za strah (200,00 EUR, 0,2 PNP) cca. 1,8 PNP.
ZS člen 83a, 83a/1. ZZUSUDJZ člen 1, 3, 3/2, 4a. ZPP člen 142, 142/3.
procesni rok - ugovori zoper sklep o izvršbi - prepozen ugovor
Na podlagi Sklepa o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevi za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-Cov-2 (Covid-19), Uradni list RS, št. 74/20, in Preklica Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ, Uradni list RS, št. 77/20, so 1. 6. 2020 prenehali začasni ukrepi iz Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-Cov-2 (Covid-19) - v nadaljevanju ZZUSUDJZ (Uradni list RS, št. 36/20, 61/20). Tek procesnih rokov v nenujnih zadevah, ki je bil na podlagi drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ zadržan, se s 1. 6. 2020 nadaljuje oziroma pričnejo roki teči tudi v tistih nenujnih zadevah, v katerih je bilo stranki sodno pisanje vročeno v času trajanja ukrepov (prim. 4.a člen ZZUSUDJZ).
OZ člen 131, 131/1, 135, 163, 171. ZJC člen 8, 67.
odškodninska odgovornost izvajalca javne službe - opustitev dolžnega vzdrževanja cestišča - mokro in spolzko cestišče - hitrost vožnje - cestnoprometna signalizacija - vzročna zveza
Ker zavarovanec drugotožene stranke kot izvajalec javne gospodarske službe ni poskrbel za ustrezno tornost asfaltiranega dela cestišča, obe toženki odškodninsko odgovarjata za tožniku nastalo škodo.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 111, 111/2. ZIZ člen 15.
prepozna pritožba - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - zavrženje pritožbe
Rok za vložitev pritožbe 8 dni je začel teči v sredo 23. 9. 2020 in se iztekel v sredo 30. 9. 2020. Dolžnik je pritožbo vložil po pošti priporočeno 2. 10. 2020. Ob obrazloženem je pritožba vložena po izteku pritožbenega roka, torej je pritožba prepozna.
elektronska zemljiška knjiga - pravica do vpogleda v procesna dejanja - seznanitev s procesnim gradivom - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pravica do izjave
V zemljiškoknjižnem postopku ni bila kršena pritožnikova pravica do izjave. Vročen mu je bil sklep zemljiškoknjižne pomočnice o dovolitvi vpisa. Pri seznanitvi s procesnimi dejanji in listinami, ki so v zemljiškoknjižnem postopku edina dovoljena dokazna sredstva, je treba upoštevati posebnosti elektronske zemljiške knjige. Seznanitev je namreč zagotovljena z vpogledom v aplikacijo elektronske zemljiške knjige. Pravico do vpogleda v procesna dejanja (predlog) imajo vsi udeleženci postopka, vpogled v listine, ki so podlaga predlogu, pa ureja 196. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - gradnja na tujem svetu
Tožba ni sklepčna že zato, ker je življenjski primer v tožbi opisan pomanjkljivo, saj manjkajo nekatera pravno pomembna dejstva, ki bi pravno utemeljevala pridobitev lastninske pravice na spornih nepremičninah do celote, kot to s tožbenim zahtevkom zahteva tožnik.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odsvojitve in obremenitve dolžnikove nepremičnine. - obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve - subjektivna nevarnost - subjektivna odgovornost
Preuranjen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik zatrjevanega (da je predmetna nepremičnina edino toženčevo premoženje, da slednji nima denarja, da prodaja nepremičnino in bo nato vse razprodal oziroma zapravil), tudi ni z ničemer izkazal, temveč da gre za gole domneve tožnika, ki jim sodišče ne more slediti. Kot je razvidno iz predloga za izdajo začasne odredbe in je izpostavljeno tudi v pritožbi, je namreč tožnik v zvezi z gornjimi navedbami predlagal zaslišanje strank in bodočega kupca, ki naj bi bil po njegovih podatkih B. K.. Sodišče prve stopnje pa ni niti obrazložilo, zakaj s tema predlaganima dokazoma tožnik ne bi izkazal zatrjevanega.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor zoper novo izvršilno sredstvo - obrazloženost ugovora - domneva resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb
Domneva resničnosti navedb dolžnika v ugovoru se ne nanaša na dolžnikove ugovore materialnopravne narave ali na materialnopravna pravila.
ZD člen 221, 221/1. Pravilnik o identifikaciji in registraciji goveda (2016) člen 3, 3/1.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - oporočno dedovanje - živina - imetnik živali - nosilec kmetijskega gospodarstva
Kaj je pozneje najdeno premoženje, je v teoriji in novejši sodni praksi jasno - ni treba, da gre za premoženje, ki je bilo (dobesedno) najdeno pozneje, bistveno je, da zapuščinsko sodišče ob izdaji sklepa o dedovanju zanj ni vedelo, ne glede na to, ali so v času zapuščinske obravnave za to premoženje vedeli dediči.
Imetnik živali je pravna ali fizična oseba, ki je odgovorna za govedo, ni pa nujno, da je tudi njihov lastnik.
varstvo lastninske pravice na delu stvari - pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - nakup nepremičnine v izvršilnem postopku - pridobitev nepremičnine na javni dražbi - materialno procesno vodstvo - pomoč prava neuki stranki - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je pravilno utemeljena s pojasnilom, da ima v konkurenci originarne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem in z nakupom v izvršilnem postopku (na podlagi sklepa o izročitvi, t. j. odločbe državnega organa) prednost slednje navedeni način, ki je varovan tudi v konkretnem postopku.
V obravnavani zadevi ni bilo potrebno materialno procesno vodstvo, saj dejstva niso pomanjkljiva oziroma dodatno navedena dejstva ne bi mogla vplivati na tožnikov uspeh. Tožnik je navedel vsa dejstva, ki so pravno relevantna. Zavrnitev zahtevka je narekovalo (že) dejstvo, da je tretji toženec lastninsko pravico pridobil z nakupom v izvršilnem postopku.
ugovor zoper sklep o izvršbi - solidarnost upnikov - načelo formalne legalitete
Pritožbeno sodišče potrjuje zaključek sodišče prve stopnje, da v predmetni zadevi upnika izvršbo nista predlagala kot solidarna upnika. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje ter podatkov spisa sta upnika v predlogu za izvršbo, ki ga je vložil njun pooblaščenec, pri podatkih za plačilo navedla eno št. računa njunega pooblaščenca. Glede na navedeno pritožba neutemeljeno zatrjuje, da sta upnika vsak zase zahtevala od dolžnika izpolnitev celotne obveznosti.
URS člen 26, 26/1, 36, 158. OZ člen 131. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. Uredba o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka v Občini Bohinj (2002) člen 4.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje upravnega organa - protipravno ravnanje nosilca oblasti - neobstoj elementov odškodninske odgovornosti - odločanje v upravnem postopku - inšpekcijski postopek - pravica do povračila škode - nedovoljena gradnja - Triglavski narodni park - odstranitev objekta - rušitev objekta - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - podzakonski akt - pravica do spoštovanja doma - sorazmernost posega - pasivna stvarna legitimacija
Do prisilne rušitve bungalova je prišlo na podlagi pravnomočno končanega inšpekcijskega postopka, ki je potekal zaradi tožnikove gradnje brez predpisanih gradbenih dovoljenj in v katerem so mu bile zagotovljene vse pravice, prav tako v njem ni prišlo do hujših kršitev. Vsako upravno odločanje, ki povzroči škodo, še ni samo po sebi protipravno. Protipravnost nastopi, ko nosilec oblasti prekorači svoj okvir zakonitega delovanja v taki meri, da tega ni mogoče opravičiti oziroma utemeljiti z značilnostmi samega upravnega ali pravnega sistema (kvalificirana stopnja napačnosti oziroma kršitve, ki so zavestne, namerne ali očitne).
Sporni objekt, v katerem je tožnik nezakonito bival in vanj brez dovoljenj (in soglasij) vlagal, je predstavljal nedovoljeno gradnjo, in je v primeru gradnje brez ustreznih upravnih že na podlagi predpisov o gradnji dovoljenj predvidena tudi sankcija rušitve takšne gradnje.
Pravica do doma ni absolutna pravica, saj je treba tehtati okoliščine primera, ki so pomembne za presojo, ali pomeni rušitev nesorazmeren poseg v tožnikovo pravico. Sodišče prve stopnje je tehtalo na eni strani tožnikovo pravico in na drugi strani pravico splošne koristi, ki jo je treba varovati in zagotoviti na tem občutljivem območju, ki predstavlja narodni park, v katerega načeloma (ampak zgolj v izjemnih primerih, ki so strogo določeni in obravnavani) ni dopustno posegati.
pogodba o faktoringu - pogodba o prevzemu dolga - ugotovitev obstoja terjatve - odstop terjatve (cesija) - bodoča terjatev - fiktivni pravni posel - pripoznava dolga - ugovor neizpolnitve - odpoved pravici do ugovora - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče na tem mestu ugotavlja (kot pravilno izpostavlja tudi pritožba), da je Vrhovno sodišče RS v citirani sodni praksi (točka 21 obrazložitve izpodbijane sodbe) sicer zavzelo stališče, da pripoznava dolga dolžniku ugovorov ne jemlje sama po sebi oz. avtomatično, je pa hkrati (očitno) dopustilo možnost izrecne odpovedi ugovorom s strani dolžnika (prim. 13. točko obrazložitve sklepa VSRS III Ips 60/2016 z dne 25. 10. 2016). Tudi pritožbeno sodišče je stališča, da se je mogoče (poleg pripoznave dolga) veljavno odpovedati tudi določenim ugovorom, kar načeloma smiselno izhaja tudi iz stališča VSL v sodbi I Cpg 529/2017 z dne 22. 11. 2018.
Po presoji pritožbenega sodišča je pravkar izpostavljeno razlogovanje sodišča prve stopnje o neobstoječem dolgu (dolgu, ki nikoli ni nastal oz. obstajal) materialnopravno zmotno. Medsebojne terjatve pogodbenih strank namreč nastanejo že s samo sklenitvijo pravnega posla, le zapadejo običajno kasneje. Navedeno pomeni, da tudi če prodajalec še ni izpolnil dogovorjene dobave blaga, to nima za posledico, da nasprotna terjatev za plačilo (še) ne obstaja. Terjatev obstaja v dogovorjeni višini, njena zapadlost pa je odvisna od pogodbenega dogovora.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje
Dejstvo, da je stranka obremenjena z dolgovi, lahko sodišče v skladu z določbami 11. člena ZST-1 upošteva tako, da sodno takso zniža ali dovoli obročno ali odloženo plačilo sodne takse.
stroški postopka - nujni enotni sosporniki - pripoznava zahtevka - povrnitev pravdnih stroškov - povod za tožbo - stroški, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji
Drži, da tretji toženec ni dal povoda za tožbo in je tožbeni zahtevek pripoznal, a je njegova pripoznava neučinkovita. Po presoji pritožbenega sodišča se v takšni situaciji za povrnitev stroškov tretjega toženca, ki je nujni in enotni sospornik (materialnopravno povezan z ostalima tožencema) ni mogoče opreti na 157. člen ZPP, ampak je o stroških tretjega toženca mogoče odločiti le na podlagi zanj ugodne razlage četrtega odstavka odstavka 161. člena ZPP v smeri, da mu ni treba kriti tožničinih stroškov. Ker tretji toženec ni dal povoda za tožbo (in je tožbeni zahtevek pripoznal že v odgovoru na tožbo) je obveznost povrnitve tožničinih pravdnih stroškov nastala le za prvega toženca, ki je dal povod za tožbo, ni pa tretji toženec zaradi svoje neločljive povezanosti z ostalima dvema tožencema upravičen do povrnitve svojih pravdnih stroškov od tožnice (po 157. členu ZPP), saj je tožnica s tožbenim zahtevkom zoper nujne in enotne sospornike v celoti uspela.
napačna napotitev s strani zapuščinskega sodišča - manj verjetna pravica dediča - sporno dejstvo
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je med strankami obstoj pogodbe sporen, se izpodbijana odločitev, da se na pravdo napoti dediča, ki zatrjuje drugačno zemljiškoknjižno stanje, izkaže za pravilno.
Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, je zoper sklep sodišča druge stopnje pritožba možna le v primeru, če sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo v ponovno sojenje (375.a člen ZPP), za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
Dejstvo, da se v vodilni in pristopljenih izvršilnih zadevah opravlja izvršba za izterjavo terjatev različnih upnikov bodisi zoper prvega dolžnika bodisi drugo dolžnico bodisi zoper prvega dolžnika in drugo dolžnico na vsaki izmed njiju do ½ solastni nepremičnini, je potrebno upoštevati pri poplačilu terjatev upnikov iz kupnine na dražbi prodane nepremičnine. Poplačilo se mora opraviti ločeno za upnike prvega dolžnika iz njegove solastne nepremičnine in za upnike druge dolžnice iz njene solastne nepremičnine.
Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 61, 62, 64, 78d.. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (2008) člen 3, 7, 8.
napredovanja - plačilo razlike plače - nova uvrstitev v plačni razred
Tožnik v obdobju, ko je bil pri toženi stranki zaposlen na podlagi pogodb sklenjenih za določen čas, ni nikoli napredoval in tudi nikoli od toženke napredovanja ni zahteval. Tožena stranka mu je tako ob prevedbi neupravičeno priznala 22. plačni razred, kar pa je s 1. 1. 2009 odpravila in tožniku priznala 20. plačni razred, kot je tožniku dejansko pripadal glede na delovno mesto, za katerega je imel pred prevedbo na nov plačni sistem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji 3. členu - določitev plačnih razredov skupine G med drugim določa, da se delovno mesto muzejskega vodnika (d. m. G025023) brez napredovanj uvrsti v plačni razred 20, z napredovanji pa do plačnega razreda 30. Ker tožnik do prevedbe na nov plačni sistem ni napredoval in tega pri toženi stranki tudi ni uveljavljal, ga je tožena stranka pravilno uvrstila v 20. plačni razred, zato tožnik zaradi nepriznanja napredovanj pri plačilu ni bil glede na določbe ZSPJS tudi v vtoževanem obdobju prikrajšan.
ZPP člen 274.. OZ člen 131.. ZDR-1 člen 138, 138/1.. ZPIZ-2 člen 124, 124/3.
čakanje na delo doma - nadomestilo za invalidnost - pravni interes
Glede na to, da tožnik navaja, da mu je tožena stranka odredila čakanje na delo doma, kljub temu da je zanj imela delo, tožnik uveljavlja zahtevek zaradi zatrjevanega kršenja pravic iz delovnega razmerja. Tožniku torej daje pravico vložiti tožbo na sodišče materialnopravna zakonodaja, ki ne pogojuje, da mora biti delavec zaradi ravnanja delodajalca materialno oškodovan, da mora biti v času odločanja sodišča še vedno na čakanju na delo doma, ali da se njegov delovnopravni status v času trajanja spora ne sme spremeniti tako, da bi sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, na katerem so upoštevane njegove zdravstvene omejitve. Zato sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati pravnega interesa za vložitev tožbe v smislu določbe 274. člena ZPP.
Po določbi prvega odstavka 138. člena ZDR-1 lahko delodajalec, če začasno, vendar najdlje za čas šestih mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more zagotavljati dela delavcem, z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma. Glede na navedeno pritožba tožene stranke pravilno navaja, da tožena stranka za tožnika ni imela (ustreznega) dela, čeprav je več kot eno leto po izdani odločbi ZPIZ-1 nadaljeval z delom na (neustreznem) delovnem mestu, na katerem niso bile upoštevane tožnikove omejitve.
Ker tožnik ni bil premeščen na drugo ustrezno delo, ne izpolnjuje pogojev za priznanje nadomestila za invalidnost, in sicer tretjega odstavka 124. člena ZPIZ-2, po katerem se nadomestilo za invalidnost zavarovancem izplačuje od začetka dela na drugem delovnem mestu, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti, kar izkazuje z novo pogodbo o zaposlitvi.