Dejstvo, da se v vodilni in pristopljenih izvršilnih zadevah opravlja izvršba za izterjavo terjatev različnih upnikov bodisi zoper prvega dolžnika bodisi drugo dolžnico bodisi zoper prvega dolžnika in drugo dolžnico na vsaki izmed njiju do ½ solastni nepremičnini, je potrebno upoštevati pri poplačilu terjatev upnikov iz kupnine na dražbi prodane nepremičnine. Poplačilo se mora opraviti ločeno za upnike prvega dolžnika iz njegove solastne nepremičnine in za upnike druge dolžnice iz njene solastne nepremičnine.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje
Dejstvo, da je stranka obremenjena z dolgovi, lahko sodišče v skladu z določbami 11. člena ZST-1 upošteva tako, da sodno takso zniža ali dovoli obročno ali odloženo plačilo sodne takse.
ZS člen 83a, 83a/1. ZZUSUDJZ člen 1, 3, 3/2, 4a. ZPP člen 142, 142/3.
procesni rok - ugovori zoper sklep o izvršbi - prepozen ugovor
Na podlagi Sklepa o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevi za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-Cov-2 (Covid-19), Uradni list RS, št. 74/20, in Preklica Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ, Uradni list RS, št. 77/20, so 1. 6. 2020 prenehali začasni ukrepi iz Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-Cov-2 (Covid-19) - v nadaljevanju ZZUSUDJZ (Uradni list RS, št. 36/20, 61/20). Tek procesnih rokov v nenujnih zadevah, ki je bil na podlagi drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ zadržan, se s 1. 6. 2020 nadaljuje oziroma pričnejo roki teči tudi v tistih nenujnih zadevah, v katerih je bilo stranki sodno pisanje vročeno v času trajanja ukrepov (prim. 4.a člen ZZUSUDJZ).
elektronska zemljiška knjiga - pravica do vpogleda v procesna dejanja - seznanitev s procesnim gradivom - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pravica do izjave
V zemljiškoknjižnem postopku ni bila kršena pritožnikova pravica do izjave. Vročen mu je bil sklep zemljiškoknjižne pomočnice o dovolitvi vpisa. Pri seznanitvi s procesnimi dejanji in listinami, ki so v zemljiškoknjižnem postopku edina dovoljena dokazna sredstva, je treba upoštevati posebnosti elektronske zemljiške knjige. Seznanitev je namreč zagotovljena z vpogledom v aplikacijo elektronske zemljiške knjige. Pravico do vpogleda v procesna dejanja (predlog) imajo vsi udeleženci postopka, vpogled v listine, ki so podlaga predlogu, pa ureja 196. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).
izpodbijanje sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - bistvena zmota - opravičljiva zmota - dokončna ureditev meje
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnika pred sklenitvijo sodne poravnave večkrat posvetovala s svojim takratnim pooblaščencem, da sta se stranki kasnejše sodne poravnave na naroku sami dogovorili, kako naj bi potekala meja, na kar so se tudi v prisotnosti izvedenca geometra zabili mejniki, izvedenec pa je nato na tej podlagi izdela skico terenske meritve, da takratni pooblaščenec tožnikov ni potrdil navedb tožnikov, da bi bil pri podpisu sodne poravnave v zmoti, zavrnilo pa je tudi navedbe tožnikov, da sodnica, ki j vodila ta nepravdni postopek ureditve meje, na tožnika in njunega poblaščenca ves čas pritiskala, naj privolijo v sklenitev sodne poravnave in na takšen način vplivala na voljo tožnikov v smislu nastanka (upoštevne) zmote.
Ob takšnih dejanskih ugotovitvah in ob nadaljnjih ugotovitvah, da naj bi bil "problem" celotne zadeve v tem, da bi naj bili mejniki po sklenjeni sodni poravnavi prestavljeni, je pravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje o neobstoju zmote o predmetu sodne poravnave (t.j. o dogovorjenem poteku meje) in o neopravičljivosti zatrjevane zmote, saj je pravilno zaključilo, da povprečno skrben človek podpiše listino (v tem primeru sodno poravnavo) le, če točno ve kaj podpisuje, zato se pred podpisom prepriča v vsebino podpisanega.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor zoper novo izvršilno sredstvo - obrazloženost ugovora - domneva resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb
Domneva resničnosti navedb dolžnika v ugovoru se ne nanaša na dolžnikove ugovore materialnopravne narave ali na materialnopravna pravila.
poseg v osebnostno pravico - nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - višina nepremoženjske škode - nepremoženjska škoda
Zadeve iz sodne prakse, ki jih izpostavlja tožnik, in tudi siceršnje zadeve iz sodne prakse so nekoliko drugačne, saj gre ponavadi za posege v osebnostne pravice v javnosti (v medijih, pred gledalci, ipd.), vendar v konkretnem primeru ni mogoče zanemariti dolgotrajnih posledic, ki jih je utrpel tožnik v obliki nevšečnosti zaradi zdravljenja, strahu in duševnih bolečin zaradi posega v osebnostne pravice. Zato je utemeljeno pritožbeno zavzemanje, da se tožniku prizna vsa zahtevana odškodnina za nepremoženjska škodo. Po presoji pritožbenega sodišča tako znaša primerna denarna odškodnina pri tožniku za pretrpljene nevšečnosti med zdravljenjem 500,00 EUR (0,4 PNP) in 1.400,00 EUR za duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice (1,2 PNP), kar znaša skupaj s pritožbeno neizpodbijano odškodnino za strah (200,00 EUR, 0,2 PNP) cca. 1,8 PNP.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00039804
ZP-1 člen 20a, 67, 67/2, 192a, 192a/1, 192a/4, 192a/7. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4.
nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - vročanje - obvestilo o vročitvi - pravilnost vročitve - izpodbijanje pravilnosti vročilnice
Pristnost dokazov o vročitvi pisanja (vročilnice oziroma obvestila organu o vročitvi) je mogoče ovreči le s konkretnimi trditvami o razlogih za neverodostojnost (npr. da zapis na vročilnici oziroma obvestilu organu o vročitvi ni resničen oziroma je pomanjkljiv) in s predlaganjem dokazov, s katerimi se ta dejstva dokazujejo.
V delu, ko pritožnik sicer utemeljeno opozarja na zaostritev kaznovalne politike v zvezi s kaznivim dejanjem, za katero je bil obtoženi A. A. spoznan za krivega, višje sodišče ugotavlja, da je bila obtožencu odmerjena kazen v skladu z veljavno zakonodajo v času izvršitve le tega, zato poznejša sprememba zakonodaje, četudi v obliki ostrejšega sankcioniranja, na obtožencu izrečeno kazen ni imela nobenega vpliva, ga pa morebiti utegne imeti v primeru vnovičnega odločanja obtoženca ali drugih storilcev za izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj.
stroški postopka - nujni enotni sosporniki - pripoznava zahtevka - povrnitev pravdnih stroškov - povod za tožbo - stroški, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji
Drži, da tretji toženec ni dal povoda za tožbo in je tožbeni zahtevek pripoznal, a je njegova pripoznava neučinkovita. Po presoji pritožbenega sodišča se v takšni situaciji za povrnitev stroškov tretjega toženca, ki je nujni in enotni sospornik (materialnopravno povezan z ostalima tožencema) ni mogoče opreti na 157. člen ZPP, ampak je o stroških tretjega toženca mogoče odločiti le na podlagi zanj ugodne razlage četrtega odstavka odstavka 161. člena ZPP v smeri, da mu ni treba kriti tožničinih stroškov. Ker tretji toženec ni dal povoda za tožbo (in je tožbeni zahtevek pripoznal že v odgovoru na tožbo) je obveznost povrnitve tožničinih pravdnih stroškov nastala le za prvega toženca, ki je dal povod za tožbo, ni pa tretji toženec zaradi svoje neločljive povezanosti z ostalima dvema tožencema upravičen do povrnitve svojih pravdnih stroškov od tožnice (po 157. členu ZPP), saj je tožnica s tožbenim zahtevkom zoper nujne in enotne sospornike v celoti uspela.
nasprotni udeleženci - pridobitev statusa udeleženca - pogoji za pridobitev statusa - pridobitev položaja udeleženca - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka
Po prvem odstavku 21. člena ZNP-1 so udeleženci v nepravdnem postopku predlagatelj postopka, oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec), oseba, glede katere se vodi postopek oziroma oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet.
Navedena določba razlikuje med formalnimi in materialnimi udeleženci. Prvi pridobijo položaj udeleženca bodisi po volji predlagatelja bodisi na podlagi zakona. Drugi pridobijo položaj udeleženca v nepravdnem postopku, če izkažejo pravni interes. Le v drugem primeru je torej udeležba pogojena z obstojem pravnega interesa. Zgolj na to situacijo se nanašajo določbe 22. člena ZNP-1, ki predvidevajo odločitev sodišča o obstoju pravnega interesa, ter urejajo predpostavke za tako odločitev in položaj osebe, ki želi pridobiti položaj udeleženca v postopku, do trenutka, ko bo sodišče odločilo o njenem predlogu.
Pridobitev položaja nasprotnega udeleženca ni pogojena z obstojem pravnega interesa. Zadostuje vloga predlagatelja, v kateri določeno osebo označi kot nasprotnega udeleženca. Z nasprotovanjem tej vlogi taka oseba ne more doseči, da ne bi imela položaja nasprotnega udeleženca.
URS člen 26, 26/1, 36, 158. OZ člen 131. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. Uredba o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka v Občini Bohinj (2002) člen 4.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje upravnega organa - protipravno ravnanje nosilca oblasti - neobstoj elementov odškodninske odgovornosti - odločanje v upravnem postopku - inšpekcijski postopek - pravica do povračila škode - nedovoljena gradnja - Triglavski narodni park - odstranitev objekta - rušitev objekta - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - podzakonski akt - pravica do spoštovanja doma - sorazmernost posega - pasivna stvarna legitimacija
Do prisilne rušitve bungalova je prišlo na podlagi pravnomočno končanega inšpekcijskega postopka, ki je potekal zaradi tožnikove gradnje brez predpisanih gradbenih dovoljenj in v katerem so mu bile zagotovljene vse pravice, prav tako v njem ni prišlo do hujših kršitev. Vsako upravno odločanje, ki povzroči škodo, še ni samo po sebi protipravno. Protipravnost nastopi, ko nosilec oblasti prekorači svoj okvir zakonitega delovanja v taki meri, da tega ni mogoče opravičiti oziroma utemeljiti z značilnostmi samega upravnega ali pravnega sistema (kvalificirana stopnja napačnosti oziroma kršitve, ki so zavestne, namerne ali očitne).
Sporni objekt, v katerem je tožnik nezakonito bival in vanj brez dovoljenj (in soglasij) vlagal, je predstavljal nedovoljeno gradnjo, in je v primeru gradnje brez ustreznih upravnih že na podlagi predpisov o gradnji dovoljenj predvidena tudi sankcija rušitve takšne gradnje.
Pravica do doma ni absolutna pravica, saj je treba tehtati okoliščine primera, ki so pomembne za presojo, ali pomeni rušitev nesorazmeren poseg v tožnikovo pravico. Sodišče prve stopnje je tehtalo na eni strani tožnikovo pravico in na drugi strani pravico splošne koristi, ki jo je treba varovati in zagotoviti na tem občutljivem območju, ki predstavlja narodni park, v katerega načeloma (ampak zgolj v izjemnih primerih, ki so strogo določeni in obravnavani) ni dopustno posegati.
pogodba o faktoringu - pogodba o prevzemu dolga - ugotovitev obstoja terjatve - odstop terjatve (cesija) - bodoča terjatev - fiktivni pravni posel - pripoznava dolga - ugovor neizpolnitve - odpoved pravici do ugovora - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče na tem mestu ugotavlja (kot pravilno izpostavlja tudi pritožba), da je Vrhovno sodišče RS v citirani sodni praksi (točka 21 obrazložitve izpodbijane sodbe) sicer zavzelo stališče, da pripoznava dolga dolžniku ugovorov ne jemlje sama po sebi oz. avtomatično, je pa hkrati (očitno) dopustilo možnost izrecne odpovedi ugovorom s strani dolžnika (prim. 13. točko obrazložitve sklepa VSRS III Ips 60/2016 z dne 25. 10. 2016). Tudi pritožbeno sodišče je stališča, da se je mogoče (poleg pripoznave dolga) veljavno odpovedati tudi določenim ugovorom, kar načeloma smiselno izhaja tudi iz stališča VSL v sodbi I Cpg 529/2017 z dne 22. 11. 2018.
Po presoji pritožbenega sodišča je pravkar izpostavljeno razlogovanje sodišča prve stopnje o neobstoječem dolgu (dolgu, ki nikoli ni nastal oz. obstajal) materialnopravno zmotno. Medsebojne terjatve pogodbenih strank namreč nastanejo že s samo sklenitvijo pravnega posla, le zapadejo običajno kasneje. Navedeno pomeni, da tudi če prodajalec še ni izpolnil dogovorjene dobave blaga, to nima za posledico, da nasprotna terjatev za plačilo (še) ne obstaja. Terjatev obstaja v dogovorjeni višini, njena zapadlost pa je odvisna od pogodbenega dogovora.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00039144
ZDZdr člen 39, 39/1, 71.
prisilno pridržanje na zdravljenju - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija - zdravila
Z opustitvijo jemanja zdravil pritožnik huje ogroža svoje zdravje, v posledici bi lahko ponovno ogrožal tudi bližnje, ogrožanje je nedvomno posledica duševne motnje, zaradi katere ima pridržani v tej fazi bolezni hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Ker brez nadzora jemanja zdravil pod vplivom bolezenskega stanja teh ne bi jemal, pritožbeno sodišče sprejema tudi zaključek sodišča prve stopnje, da zaenkrat vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - naklep - huda malomarnost - alkoholiziranost na delovnem mestu - obveščanje delodajalca
Naklep in huda malomarnost sta obliki krivde, ki ju izključuje neprištevnost (kriv je lahko samo tisti, ki je sposoben pravilno zaznavati svet okoli sebe in imeti samega sebe v oblasti), bistveno zmanjšana prištevnost (v civilnem pravu prehodna nerazsodnost) pa ne že sama po sebi (tudi če se v stanje nerazsodnosti oseba spravi sama, se svoje odgovornosti ne more razbremeniti).
Tožnik je spornega dne kršil obveznost obveščanja (36. člen ZDR-1) o nastali škodi na službenem vozilu. Ni bistven rok obveščanja, temveč dejstvo, da tožnik sploh ni obvestil tožene stranke o poškodovanem vozilu in je nadrejenemu celo prikrival škodo, saj je v telefonskem razgovoru to izrecno zanikal. Opisano ravnanje pomeni naklepno kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja
Sodišče se je jasno opredelilo do razmerja med kazensko odgovornostjo v kazenskem postopku ter med delovnopravno odgovornostjo in ugotavljanjem znakov kaznivega dejanja glede na določila 1. alineje 110. člena ZDR-1. Gre za dva povsem ločena postopka, pri čemer pritožbeno sodišče navaja, da je sodišče pravilno opredelilo znake kaznivega dejanja glede na podano izredno odpoved tožniku. Slabotna oseba je tista oseba, ki zaradi nekega osebnega vzroka (duševna motnja, alkoholizirano stanje, stanje pod vplivom prepovedanih drog ipd.) nima obrambnega mehanizma, s katerim bi lahko prepoznala škodljivo situacijo, se ji izognila ali uprla. Oškodovanec je imel omejitve volje, še posebej ko je bil pod vplivom drog, kar je bilo ugotovljeno po izvedenih dokazih v tem postopku.
Sodišče je po oceni pritožbenega sodišča pravilno glede na izvedene dokaze ugotovilo, da obstajajo znaki kaznivega dejanja spolne zlorabe slabotne osebe, pri čemer je tožnik slabotno osebo oškodovanca izkoristil, ravnal je naklepno, pri tem ni bil v dejanski zmoti. Nenazadnje je bil tožnik policist in še posebej usposobljen za prepoznavanje uživalcev drog. Oškodovanec je zaradi svoje osebnostne motnje izrazito ranljiva skupina ljudi, pri čemer je tožnik oškodovancu omogočil tudi uživanje prepovedanih drog, tako da se je oškodovanec obnašal še toliko bolj iracionalno kot bi se sicer.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - gradnja na tujem svetu
Tožba ni sklepčna že zato, ker je življenjski primer v tožbi opisan pomanjkljivo, saj manjkajo nekatera pravno pomembna dejstva, ki bi pravno utemeljevala pridobitev lastninske pravice na spornih nepremičninah do celote, kot to s tožbenim zahtevkom zahteva tožnik.
izbrisna tožba - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine
Prepoved odtujitve in obremenitve lastninske pravice po drugem odstavku 38. člena SPZ zavezuje le prvega lastnika, vsebinsko enaka pa je bila v tem delu tudi določba paragrafa 364c ODZ.
Toženka se zavzema za to, da bi se njen odgovor na tožbo štel za pravočasnega, saj z zatrjevanjem prevzema sodnega pisanja s strani napačne (pravne) osebe pravzaprav uveljavlja upravičen vzrok za zamudo roka za odgovor na tožbo, kar pa bi lahko dosegla kvečjemu z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje (s tem, da je sodna praksa s tem v zvezi glede presoje zapletov, ki nastanejo na naslovu prevzemnika pisanj, zelo stroga) in ne na podlagi pritožbe zoper zamudno sodbo.