OZ člen 131, 131/1, 135, 163, 171. ZJC člen 8, 67.
odškodninska odgovornost izvajalca javne službe - opustitev dolžnega vzdrževanja cestišča - mokro in spolzko cestišče - hitrost vožnje - cestnoprometna signalizacija - vzročna zveza
Ker zavarovanec drugotožene stranke kot izvajalec javne gospodarske službe ni poskrbel za ustrezno tornost asfaltiranega dela cestišča, obe toženki odškodninsko odgovarjata za tožniku nastalo škodo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00039856
ZP-1 člen 21, 21/1, 21/2, 26, 26/6, 113a, 113b, 118, 118/1, 118/2. ZPrCP člen 106, 106/1, 106/2, 106/3.
zakonski znaki prekrška - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - priznanje prekrška - izvajanje dokazov - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - strokovni pregled - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - sankcija za prekršek - predkaznovanost - opomin - omilitev globe
Obdolženec je zagovor podal potem, ko je bil seznanjen, da je vsebnost njegove krvi pokazala prisotnost THC in je s svojim podpisom zapisnika o zaslišanju potrdil pravilnost zapisanega, zato so protispisne pritožbene navedbe, da obdolženčevo priznanje prekrška ni bilo jasno in popolno in sodišču ni bilo potrebno izvajati nadaljnjih dokazov v skladu s prvim odstavkom 118. člena ZP-1.
Postopek za prepoznavo znakov in simptomov prepovedanih drog ali prepovedanih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi je pomemben le za presojo utemeljenega suma storitve prekrška v prvi fazi postopka, ko sodišče izda sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja; medtem ko se gotovost o storitvi prekrška vožnje pod vplivom prepovedanih drog dokazuje le s strokovnim pregledom, katerega del je analiza krvi.
Glede na težo prekrška in dejstvo, da je bila pri obdolžencu ugotovljena vsebnost prepovedane droge THC v krvi (kar dokazuje, da jo je zaužil le malo pred vožnjo, ker se THC v krvi zadrži le nekaj ur), ne obstajajo posebne olajševalne okoliščine, ki bi prekršek delale posebno lahek.
V okviru splošnih pravil za odmero sankcije se kot obteževalna okoliščina upošteva predkaznovanost za katerikoli prometni prekršek.
Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, je zoper sklep sodišča druge stopnje pritožba možna le v primeru, če sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo v ponovno sojenje (375.a člen ZPP), za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - gradnja na tujem svetu
Tožba ni sklepčna že zato, ker je življenjski primer v tožbi opisan pomanjkljivo, saj manjkajo nekatera pravno pomembna dejstva, ki bi pravno utemeljevala pridobitev lastninske pravice na spornih nepremičninah do celote, kot to s tožbenim zahtevkom zahteva tožnik.
pogodba o faktoringu - pogodba o prevzemu dolga - ugotovitev obstoja terjatve - odstop terjatve (cesija) - bodoča terjatev - fiktivni pravni posel - pripoznava dolga - ugovor neizpolnitve - odpoved pravici do ugovora - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče na tem mestu ugotavlja (kot pravilno izpostavlja tudi pritožba), da je Vrhovno sodišče RS v citirani sodni praksi (točka 21 obrazložitve izpodbijane sodbe) sicer zavzelo stališče, da pripoznava dolga dolžniku ugovorov ne jemlje sama po sebi oz. avtomatično, je pa hkrati (očitno) dopustilo možnost izrecne odpovedi ugovorom s strani dolžnika (prim. 13. točko obrazložitve sklepa VSRS III Ips 60/2016 z dne 25. 10. 2016). Tudi pritožbeno sodišče je stališča, da se je mogoče (poleg pripoznave dolga) veljavno odpovedati tudi določenim ugovorom, kar načeloma smiselno izhaja tudi iz stališča VSL v sodbi I Cpg 529/2017 z dne 22. 11. 2018.
Po presoji pritožbenega sodišča je pravkar izpostavljeno razlogovanje sodišča prve stopnje o neobstoječem dolgu (dolgu, ki nikoli ni nastal oz. obstajal) materialnopravno zmotno. Medsebojne terjatve pogodbenih strank namreč nastanejo že s samo sklenitvijo pravnega posla, le zapadejo običajno kasneje. Navedeno pomeni, da tudi če prodajalec še ni izpolnil dogovorjene dobave blaga, to nima za posledico, da nasprotna terjatev za plačilo (še) ne obstaja. Terjatev obstaja v dogovorjeni višini, njena zapadlost pa je odvisna od pogodbenega dogovora.
ZPP člen 7, 8, 212, 214. OZ člen 165, 168, 168/1, 168/2, 168/3.
premoženjska škoda - višina denarne odškodnine za premoženjsko škodo - izgubljeni dobiček - izgubljeni dohodek - uničenje stvari - poškodovanje stvari - obseg škode - višina nastale škode - način izračuna škode - ocena izgubljenega dobička - odmera odškodnine - nastanek škode - zapadlost obveznosti - odmera denarne odškodnine - zakonske zamudne obresti od premoženjske škode - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - trditveno in dokazno breme - nekonkretizirane navedbe - dokazna ocena
Tožnik je uveljavljal odškodnino za škodo, ki predstavlja izgubljeni dobiček oz. dohodek, ki ga ni dosegel, bi ga pa po normalnem teku stvari dosegel, saj bi bil pridelek višji, če bi vrtnine namakal. Vrednost izpadlega pridelka se izraža v nižjem dobičku oz. dohodku, ki predstavlja tržno vrednost vrtnin, zmanjšano za stroške pridelave in dajatve. Tožnik ne uveljavlja navadne škode, saj pridelki v požaru niso bili neposredno poškodovani/uničeni, temveč škodo, ki je nastala kasneje, ker pridelek ni bil tak, kot bi ga pričakoval po rednem teku stvari.
V skladu z določbo 168. člena OZ se odškodnina odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, odškodninska obveznost pa se šteje za zapadlo vse od nastanka škode dalje (165. člen OZ). Če vsebina odškodninske obveznosti v času nastanka škode še ni jasno opredeljena, je lahko problematično zgolj vprašanje, ali je dolžnik že v zamudi z izpolnitvijo odškodninske obveznosti. Vendar pa je v sodni praksi izčiščeno stališče, da je dolžnik v zamudi s plačilom odškodninske terjatve najmanj od postavitve konkretnega zahtevka – tudi v obravnavanem primeru od vložitve tožbe.
odmera nepremoženjske škode - škoda povzročena v pretepu - udarec s palico - krivdna odgovornost
Tožnik, ki je bil v škodnem dogodku star 47 let, v času razsoje pred sodiščem prve stopnje pa 52 let, je v škodnem dogodku utrpel zlom zunanjega gležnja levo in pretrgano deltoidno vez, kar predstavlja hudo poškodbo po Fischerjevi klasifikaciji. Ob ugotovljeni intenzivnosti in trajanju utrpelih in bodočih telesnih bolečin in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem (kot izhajajo iz točk 30, 31 in 32 obrazložitve sodbe) in jih pritožbeno sodišče ponovno ne povzema, je tožniku iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem odmerilo denarno odškodnino v višini 7.000,00 EUR. Ob v točki 36 obrazložitve sodbe ugotovljenem obsegu tožnikovega utrpelega primarnega in sekundarnega strahu je tožniku iz naslova strahu odmerilo denarno odškodnino v višini 800,00 EUR. Za obseg duševnega trpljenja, kot ga je ugotovilo v točki 42 obrazložitve, pa je tožniku iz naslova duševnih bolečin zaradi okrnitve pravice do osebnega dostojanstva in varnosti odmerilo denarno odškodnino v višini 100,00 EUR.
izterjava nadomestila preživnine - plačevanje preživnine - način plačevanja preživnine - nadomestilo preživnine za otroka
Ob pritožbenih navedbah dolžnika, da je upnika obvestil o rednem plačevanju preživnine zakoniti zastopnici otroka, pa sodišče druge stopnje dodaja, da ima dolžnik kot preživninski zavezanec zoper upnika sicer vse ugovore, ki bi jih imel zoper preživninskega upravičenca, saj zaradi prehoda preživninske terjatve preživninski zavezanec kot dolžnik ne more biti v slabšem položaju kot v razmerju do preživninskega upravičenca. Zato je v izvršilnem postopku sicer lahko pomembna tudi okoliščina, ali je dolžnik plačeval preživnino otroku (oziroma zakoniti zastopnici), ali ne.
ZP-1 člen 56, 56/4, 62a, 136, 136/1, 136/1-1, 154, 154-2. ZIntPK člen 56, 58, 58/1, 58/4, 77, 77/1, 77/1-13.
odločba o prekršku - opis prekrška - zakonski znaki prekrška - obstoj prekrška - kršitev materialnih določb zakona - lobiranje
Po 13. alinei prvega odstavka 77. člena ZlntPK se z globo od 400,00 do 1.200,00 EUR kaznuje za prekršek posameznik, ki opravlja dejanja lobiranja, čeprav ni vpisan v register lobistov skladno s prvim odstavkom 58. člena in ni izvzet iz obveznosti registracije na podlagi četrtega odstavka 58. člena tega zakona; pri tem pa prvi odstavek 58. člena ZIntPK določa, da dejanje lobiranja lahko izvaja domača ali tuja fizična oseba, ki je vpisana v registru lobistov v Republiki Sloveniji, ki ga vodi komisija ter je vpis v register pogoj za pričetek izvajanja lobiranja.
Izrek odločbe o prekršku, da storilec ni bil vpisan v register lobistov v skladu s prvim odstavkom 58. člena ZIntPK in tudi ni bila podana izjema od dolžnosti registracije na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIntPK, pa vendarle je izvajal nejavno vplivanje na odločanje državnega sekretarja B. B. v zvezi s predlogi sprememb ZDoh-2 in ZDavP-1 v imenu Sindikata C., s tem, ko je bil osebno navzoč v prostorih Ministrstva za finance, zadosti kriterijem konkretizacije opisa, da je kot posameznik opravljal dejanja lobiranja v nasprotju z določili 58. člena ZintPK.
URS člen 26, 26/1, 36, 158. OZ člen 131. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. Uredba o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka v Občini Bohinj (2002) člen 4.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje upravnega organa - protipravno ravnanje nosilca oblasti - neobstoj elementov odškodninske odgovornosti - odločanje v upravnem postopku - inšpekcijski postopek - pravica do povračila škode - nedovoljena gradnja - Triglavski narodni park - odstranitev objekta - rušitev objekta - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - podzakonski akt - pravica do spoštovanja doma - sorazmernost posega - pasivna stvarna legitimacija
Do prisilne rušitve bungalova je prišlo na podlagi pravnomočno končanega inšpekcijskega postopka, ki je potekal zaradi tožnikove gradnje brez predpisanih gradbenih dovoljenj in v katerem so mu bile zagotovljene vse pravice, prav tako v njem ni prišlo do hujših kršitev. Vsako upravno odločanje, ki povzroči škodo, še ni samo po sebi protipravno. Protipravnost nastopi, ko nosilec oblasti prekorači svoj okvir zakonitega delovanja v taki meri, da tega ni mogoče opravičiti oziroma utemeljiti z značilnostmi samega upravnega ali pravnega sistema (kvalificirana stopnja napačnosti oziroma kršitve, ki so zavestne, namerne ali očitne).
Sporni objekt, v katerem je tožnik nezakonito bival in vanj brez dovoljenj (in soglasij) vlagal, je predstavljal nedovoljeno gradnjo, in je v primeru gradnje brez ustreznih upravnih že na podlagi predpisov o gradnji dovoljenj predvidena tudi sankcija rušitve takšne gradnje.
Pravica do doma ni absolutna pravica, saj je treba tehtati okoliščine primera, ki so pomembne za presojo, ali pomeni rušitev nesorazmeren poseg v tožnikovo pravico. Sodišče prve stopnje je tehtalo na eni strani tožnikovo pravico in na drugi strani pravico splošne koristi, ki jo je treba varovati in zagotoviti na tem občutljivem območju, ki predstavlja narodni park, v katerega načeloma (ampak zgolj v izjemnih primerih, ki so strogo določeni in obravnavani) ni dopustno posegati.
nadurno delo - neenakomerno razporejen delovni čas
Delodajalec ne more enostransko delavcu izplačevati nižjih pravic, kot mu gredo skladno z zakonom ali kolektivno pogodbo.
Ni mogoče slediti pritožbenemu ugovoru tožene stranke, da so bile pogodbe o zaposlitvi sestavljene na klasičnem obrazcu, ki opcije za neenakomerni delovni čas ni imel. Zakonodaja ne zavezuje delodajalca, da bi moral z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi na kakršnem koli obrazcu, mora pa biti pogodba o zaposlitvi skladna z delovnopravno zakonodajo in sicer z ZDR‑1, kolektivno pogodbo dejavnosti in splošnimi akti delodajalca.
ravnatelj - razrešitev s funkcije - nezakonita razrešitev
Svet zavoda je ugotovil, da je podan utemeljen sum, da je tožnica izvršila zakonske znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena KZ-1. V skladu z določilom VIII. člena veljavne pogodbe o zaposlitvi je bila odgovorna za zakonitost dela celotnega zavoda, torej bi morala biti prvi zgled zakonitosti opravljanja dela za vse ostale zaposlene v zavodu. Zato je Svet zavoda v celoti izgubil zaupanje vanjo, zaupanje pa je porušeno do te mere, da je sprožil postopek njene razrešitve in da je bila zoper tožnico tudi vložena kazenska ovadba.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 225, 225/2, 226, 226/3, 371, 371/5. ZZK-1 člen 13a. SPZ člen 6.
ločitvena pravica - razdelitev posebne razdelitvene mase - hipoteka - prednostni vrstni red poplačila - odpoved - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - zaznamba spremembe vrstnega reda hipoteke - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - posebna razdelitvena masa - posebna stečajna masa
V zvezi z vrstnim redom stvarnih in izvedenih pravic 6. člen SPZ določa, da ima prej pridobljena prednostna pravica iste vrste prednost pred pozneje pridobljeno pravico iste vrste. To načelo je dosledno upoštevano tudi v petem odstavku 371. člena ZFPPIPP, ki določa, da se terjatve zavarovane z ločitvenimi pravicami plačajo po vrstnem redu pridobitve ločitvenih pravic tako, da se terjatev zavarovana z ločitveno pravico poznejšega vrstnega reda, plača iz dela posebne razdelitvene mase, ki ostane po plačilu celotnega zneska terjatve, zavarovane z ločitveno pravico predhodnega vrstnega reda.
spor majhne vrednosti - aktivna legitimacija - odstop terjatve (cesija)
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila toženka obveščena, da je T. d.o.o. prenesel terjatev, ki je predmet tega postopka, na tožnico, najkasneje 9. 7. 2019, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbi prvega odstavka 421. člena in prvega odstavka 419. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ko je presodilo, da o prenosu terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, mora pa biti o odstopu terjatve obveščen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040148
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11.
alternativna izvršitev kazni zapora - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - izvršitev izrečene zaporne kazni - opravičljivi razlogi - način izvršitve kazni zapora
Kot je v točki II izpodbijanega sklepa obširno pojasnilo že prvostopno sodišče se je obsojenka ves čas izmikala in ni kazala prav nobenega interesa opravljati delo v splošno korist, saj se na dogovorjene termine na probacijski enoti ni oglašala, na klice se ni odzivala, na dogovorjene sestanke ni prihajala. Za svoje odsotnosti ni izkazala opravičljivih razlogov in tudi v pritožbi obsojenka ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča.
obstoj delovnega razmerja - poslovno sodelovanje - elementi delovnega razmerja
Za odločitev v tem sporu niso zelo pomembne ugotovitve sodišča, zakaj je prišlo do prekinitve sodelovanja med strankama. Zato tudi s tem povezane pritožbene navedbe glede ponudbe in protiponudbe niso odločilne. Prav tako po pravilnem opozorilu pritožbe ni bistvena (ne)uporaba računalniškega programa. Tudi to, da je šel tožnik s direktorjem na službene poti, stroške katerih je krila toženka, ni relevantno. Prav tako ni odločilno vprašanje nezagotavljanja službenega telefona ter službenega avtomobila zunanjim sodelavcem, za razliko od zaposlenih, saj tožnik formalno ni bil zunanji sodelavec. Prav tako ni pomembna pripomba sodišča, da naj bi tožnik pred tedanjo partnerko skrival svojo brezposelnost.
Ključno je, da sodišče ni ugotovilo, da bi tožnik za toženko kontinuirano opravljal delo za plačilo, ki bi bilo v smislu plače dogovorjeno s toženko. Zato tudi ni podlage za priznanje vtoževanega iz naslova delovnega razmerja. Vseeno pa takšna odločitev ne pomeni, da tožnik v sporu pred rednim sodiščem ne bi mogel doseči poplačila dolga iz naslova poslovnega sodelovanja, če vztraja, da mu toženka dolguje plačilo za opravljene storitve.
Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 61, 62, 64, 78d.. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (2008) člen 3, 7, 8.
napredovanja - plačilo razlike plače - nova uvrstitev v plačni razred
Tožnik v obdobju, ko je bil pri toženi stranki zaposlen na podlagi pogodb sklenjenih za določen čas, ni nikoli napredoval in tudi nikoli od toženke napredovanja ni zahteval. Tožena stranka mu je tako ob prevedbi neupravičeno priznala 22. plačni razred, kar pa je s 1. 1. 2009 odpravila in tožniku priznala 20. plačni razred, kot je tožniku dejansko pripadal glede na delovno mesto, za katerega je imel pred prevedbo na nov plačni sistem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji 3. členu - določitev plačnih razredov skupine G med drugim določa, da se delovno mesto muzejskega vodnika (d. m. G025023) brez napredovanj uvrsti v plačni razred 20, z napredovanji pa do plačnega razreda 30. Ker tožnik do prevedbe na nov plačni sistem ni napredoval in tega pri toženi stranki tudi ni uveljavljal, ga je tožena stranka pravilno uvrstila v 20. plačni razred, zato tožnik zaradi nepriznanja napredovanj pri plačilu ni bil glede na določbe ZSPJS tudi v vtoževanem obdobju prikrajšan.
zahteva za izločitev izvedenca - izjava stranke - določitev izvedenca
Zahteva stranke za izločitev izvedenca (po določilih 247. člena ZPP) in izjava stranke v okviru možnosti za izjavo, ki jo strankam pred odločitvijo koga bo vzelo za izvedenca da sodišče (po drugem odstavku 244. člena ZPP) pomenita različna procesna dejanja pravdnih strank. Trditev, da je izvedenec nestrokoven, da je svoje delo slabo opravil, da je publiciral neko stališče, ki je za stranko neugodno, v nobenem primeru ne more biti razlog za izločitev izvedenca.
spor majhne vrednosti - naročniška pogodba - televizijska naročnina - telekomunikacijske storitve - ponudba
V obligacijskih razmerjih so udeleženci teh razmerij dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev (prvi odstavek 9. člena Obligacijskega zakonika - OZ), upnik pa je upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti in dolžnik jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot glasi (prvi odstavek 239. člena OZ).