poseg v osebnostno pravico - nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - višina nepremoženjske škode - nepremoženjska škoda
Zadeve iz sodne prakse, ki jih izpostavlja tožnik, in tudi siceršnje zadeve iz sodne prakse so nekoliko drugačne, saj gre ponavadi za posege v osebnostne pravice v javnosti (v medijih, pred gledalci, ipd.), vendar v konkretnem primeru ni mogoče zanemariti dolgotrajnih posledic, ki jih je utrpel tožnik v obliki nevšečnosti zaradi zdravljenja, strahu in duševnih bolečin zaradi posega v osebnostne pravice. Zato je utemeljeno pritožbeno zavzemanje, da se tožniku prizna vsa zahtevana odškodnina za nepremoženjska škodo. Po presoji pritožbenega sodišča tako znaša primerna denarna odškodnina pri tožniku za pretrpljene nevšečnosti med zdravljenjem 500,00 EUR (0,4 PNP) in 1.400,00 EUR za duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice (1,2 PNP), kar znaša skupaj s pritožbeno neizpodbijano odškodnino za strah (200,00 EUR, 0,2 PNP) cca. 1,8 PNP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja
Sodišče se je jasno opredelilo do razmerja med kazensko odgovornostjo v kazenskem postopku ter med delovnopravno odgovornostjo in ugotavljanjem znakov kaznivega dejanja glede na določila 1. alineje 110. člena ZDR-1. Gre za dva povsem ločena postopka, pri čemer pritožbeno sodišče navaja, da je sodišče pravilno opredelilo znake kaznivega dejanja glede na podano izredno odpoved tožniku. Slabotna oseba je tista oseba, ki zaradi nekega osebnega vzroka (duševna motnja, alkoholizirano stanje, stanje pod vplivom prepovedanih drog ipd.) nima obrambnega mehanizma, s katerim bi lahko prepoznala škodljivo situacijo, se ji izognila ali uprla. Oškodovanec je imel omejitve volje, še posebej ko je bil pod vplivom drog, kar je bilo ugotovljeno po izvedenih dokazih v tem postopku.
Sodišče je po oceni pritožbenega sodišča pravilno glede na izvedene dokaze ugotovilo, da obstajajo znaki kaznivega dejanja spolne zlorabe slabotne osebe, pri čemer je tožnik slabotno osebo oškodovanca izkoristil, ravnal je naklepno, pri tem ni bil v dejanski zmoti. Nenazadnje je bil tožnik policist in še posebej usposobljen za prepoznavanje uživalcev drog. Oškodovanec je zaradi svoje osebnostne motnje izrazito ranljiva skupina ljudi, pri čemer je tožnik oškodovancu omogočil tudi uživanje prepovedanih drog, tako da se je oškodovanec obnašal še toliko bolj iracionalno kot bi se sicer.
ZS člen 83a, 83a/1. ZZUSUDJZ člen 1, 3, 3/2, 4a. ZPP člen 142, 142/3.
procesni rok - ugovori zoper sklep o izvršbi - prepozen ugovor
Na podlagi Sklepa o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevi za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-Cov-2 (Covid-19), Uradni list RS, št. 74/20, in Preklica Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ, Uradni list RS, št. 77/20, so 1. 6. 2020 prenehali začasni ukrepi iz Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-Cov-2 (Covid-19) - v nadaljevanju ZZUSUDJZ (Uradni list RS, št. 36/20, 61/20). Tek procesnih rokov v nenujnih zadevah, ki je bil na podlagi drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ zadržan, se s 1. 6. 2020 nadaljuje oziroma pričnejo roki teči tudi v tistih nenujnih zadevah, v katerih je bilo stranki sodno pisanje vročeno v času trajanja ukrepov (prim. 4.a člen ZZUSUDJZ).
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje
Dejstvo, da je stranka obremenjena z dolgovi, lahko sodišče v skladu z določbami 11. člena ZST-1 upošteva tako, da sodno takso zniža ali dovoli obročno ali odloženo plačilo sodne takse.
stroški postopka - nujni enotni sosporniki - pripoznava zahtevka - povrnitev pravdnih stroškov - povod za tožbo - stroški, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji
Drži, da tretji toženec ni dal povoda za tožbo in je tožbeni zahtevek pripoznal, a je njegova pripoznava neučinkovita. Po presoji pritožbenega sodišča se v takšni situaciji za povrnitev stroškov tretjega toženca, ki je nujni in enotni sospornik (materialnopravno povezan z ostalima tožencema) ni mogoče opreti na 157. člen ZPP, ampak je o stroških tretjega toženca mogoče odločiti le na podlagi zanj ugodne razlage četrtega odstavka odstavka 161. člena ZPP v smeri, da mu ni treba kriti tožničinih stroškov. Ker tretji toženec ni dal povoda za tožbo (in je tožbeni zahtevek pripoznal že v odgovoru na tožbo) je obveznost povrnitve tožničinih pravdnih stroškov nastala le za prvega toženca, ki je dal povod za tožbo, ni pa tretji toženec zaradi svoje neločljive povezanosti z ostalima dvema tožencema upravičen do povrnitve svojih pravdnih stroškov od tožnice (po 157. členu ZPP), saj je tožnica s tožbenim zahtevkom zoper nujne in enotne sospornike v celoti uspela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00039760
ZPP člen 8, 213, 285. OZ člen 15, 18, 126, 190, 271, 393, 619, 642.
podjemna pogodba - obstoj pogodbenega razmerja - obnovitvena dela na nepremičnini - pogodbena stranka - neupravičena obogatitev - obogatitveni zahtevek - povečanje vrednosti nepremičnine - izpolnitev dolžnika ali tretjega - izpolnitveni zahtevek - solidarna obveznost - deljiva obveznost - pogodba v korist tretjega - pasivna legitimacija - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
Solidarnost obveznosti pride v poštev le, če je dogovorjena ali z zakonom določena. Solidarnost se torej nikoli ne presumira in je za njen obstoj vedno potreben poseben pravni temelj.
Pri obravnavani adaptaciji ni šlo za prehod premoženjske vrednosti brez pravnega temelja; prehod dela in materiala, ki je bil s strani tožeče stranke vgrajen pri prenovi stanovanjske hiše, je imel podlago v podjemni pogodbi.
Stranka, ki je na podlagi veljavne pogodbe opravila izpolnitev v korist tretje osebe, sama pa od sopogodbenika ni prejela izpolnitve, izpolnitvenega zahtevka ne more nadomestiti z zahtevkom iz neupravičene obogatitve zoper tretjo osebo.
Tretjemu, ki ni stranka pogodbenega razmera, je mogoče priznati obogatitveni (verzijski) zahtevek, čeprav je krit z zahtevkom iz kontrakta med dvema drugima osebama, če zahtevka iz kontrakta stranka ne doseže.
obstoj delovnega razmerja - poslovno sodelovanje - elementi delovnega razmerja
Za odločitev v tem sporu niso zelo pomembne ugotovitve sodišča, zakaj je prišlo do prekinitve sodelovanja med strankama. Zato tudi s tem povezane pritožbene navedbe glede ponudbe in protiponudbe niso odločilne. Prav tako po pravilnem opozorilu pritožbe ni bistvena (ne)uporaba računalniškega programa. Tudi to, da je šel tožnik s direktorjem na službene poti, stroške katerih je krila toženka, ni relevantno. Prav tako ni odločilno vprašanje nezagotavljanja službenega telefona ter službenega avtomobila zunanjim sodelavcem, za razliko od zaposlenih, saj tožnik formalno ni bil zunanji sodelavec. Prav tako ni pomembna pripomba sodišča, da naj bi tožnik pred tedanjo partnerko skrival svojo brezposelnost.
Ključno je, da sodišče ni ugotovilo, da bi tožnik za toženko kontinuirano opravljal delo za plačilo, ki bi bilo v smislu plače dogovorjeno s toženko. Zato tudi ni podlage za priznanje vtoževanega iz naslova delovnega razmerja. Vseeno pa takšna odločitev ne pomeni, da tožnik v sporu pred rednim sodiščem ne bi mogel doseči poplačila dolga iz naslova poslovnega sodelovanja, če vztraja, da mu toženka dolguje plačilo za opravljene storitve.
ZPP člen 274.. OZ člen 131.. ZDR-1 člen 138, 138/1.. ZPIZ-2 člen 124, 124/3.
čakanje na delo doma - nadomestilo za invalidnost - pravni interes
Glede na to, da tožnik navaja, da mu je tožena stranka odredila čakanje na delo doma, kljub temu da je zanj imela delo, tožnik uveljavlja zahtevek zaradi zatrjevanega kršenja pravic iz delovnega razmerja. Tožniku torej daje pravico vložiti tožbo na sodišče materialnopravna zakonodaja, ki ne pogojuje, da mora biti delavec zaradi ravnanja delodajalca materialno oškodovan, da mora biti v času odločanja sodišča še vedno na čakanju na delo doma, ali da se njegov delovnopravni status v času trajanja spora ne sme spremeniti tako, da bi sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, na katerem so upoštevane njegove zdravstvene omejitve. Zato sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati pravnega interesa za vložitev tožbe v smislu določbe 274. člena ZPP.
Po določbi prvega odstavka 138. člena ZDR-1 lahko delodajalec, če začasno, vendar najdlje za čas šestih mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more zagotavljati dela delavcem, z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma. Glede na navedeno pritožba tožene stranke pravilno navaja, da tožena stranka za tožnika ni imela (ustreznega) dela, čeprav je več kot eno leto po izdani odločbi ZPIZ-1 nadaljeval z delom na (neustreznem) delovnem mestu, na katerem niso bile upoštevane tožnikove omejitve.
Ker tožnik ni bil premeščen na drugo ustrezno delo, ne izpolnjuje pogojev za priznanje nadomestila za invalidnost, in sicer tretjega odstavka 124. člena ZPIZ-2, po katerem se nadomestilo za invalidnost zavarovancem izplačuje od začetka dela na drugem delovnem mestu, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti, kar izkazuje z novo pogodbo o zaposlitvi.
Za presojo zakonitosti in pravilnosti izpodbijanega sklepa o izročitvi, ki ga je sodišče izdalo po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine, je relevantno zgolj, ali je bila prodaja nepremičnine opravljena po pravilih iz 181. do 189. člena ZIZ, ali je bil sklep o domiku izdan skladno z določbo 189. člena ZIZ ter ali je kupec položil kupnino kot to določa 191. člen ZIZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040148
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11.
alternativna izvršitev kazni zapora - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - izvršitev izrečene zaporne kazni - opravičljivi razlogi - način izvršitve kazni zapora
Kot je v točki II izpodbijanega sklepa obširno pojasnilo že prvostopno sodišče se je obsojenka ves čas izmikala in ni kazala prav nobenega interesa opravljati delo v splošno korist, saj se na dogovorjene termine na probacijski enoti ni oglašala, na klice se ni odzivala, na dogovorjene sestanke ni prihajala. Za svoje odsotnosti ni izkazala opravičljivih razlogov in tudi v pritožbi obsojenka ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča.
ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - relevantni ugovorni razlogi - sorazmernost posega v zasebno lastnino
Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da je potrebno vsako izvršilno zadevo pri uveljavljanju ugovora nesorazmernosti posega v dolžnikovo premoženje ob dovolitvi izvršbe obravnavati individualno. V vsakem primeru je potrebno upoštevati vse okoliščine, saj le te vplivajo na zaključek o pomenu oziroma nujnosti sprejetega izvršilnega ukrepa v razmerju do pravice do mirnega uživanja premoženja. Glede na po sodišču prve stopnje ugotovljena in zgoraj povzeta relevantna dejstva, pa je kot pravilen potrditi tudi nadaljnji zaključek, da kljub relativno nizkim terjatvam v zadevah I 189/2015 ter I 136/2016 ne gre za nesorazmeren poseg v dolžnikovo lastnino, saj milejšega ukrepa v konkretni fazi izvršilnega postopka (dovolitev izvršbe) ni mogoče izbrati in tako pravično ravnotežje med zasledovanim ciljem in uporabljenim ukrepom ni bilo porušeno.
Dejstvo, da se v vodilni in pristopljenih izvršilnih zadevah opravlja izvršba za izterjavo terjatev različnih upnikov bodisi zoper prvega dolžnika bodisi drugo dolžnico bodisi zoper prvega dolžnika in drugo dolžnico na vsaki izmed njiju do ½ solastni nepremičnini, je potrebno upoštevati pri poplačilu terjatev upnikov iz kupnine na dražbi prodane nepremičnine. Poplačilo se mora opraviti ločeno za upnike prvega dolžnika iz njegove solastne nepremičnine in za upnike druge dolžnice iz njene solastne nepremičnine.
Iz vsebine pritožbe je jasno razvidno, da obtoženec ne želi na predčasno prestajanje kazni in da si je v zvezi s tem očitno premislil, zato taka ugotovitev narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa, saj je sprejem tovrstne odločitve predviden le v situaciji, ko obtoženec to sam zahteva oziroma se s tem strinja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - naklep - huda malomarnost - alkoholiziranost na delovnem mestu - obveščanje delodajalca
Naklep in huda malomarnost sta obliki krivde, ki ju izključuje neprištevnost (kriv je lahko samo tisti, ki je sposoben pravilno zaznavati svet okoli sebe in imeti samega sebe v oblasti), bistveno zmanjšana prištevnost (v civilnem pravu prehodna nerazsodnost) pa ne že sama po sebi (tudi če se v stanje nerazsodnosti oseba spravi sama, se svoje odgovornosti ne more razbremeniti).
Tožnik je spornega dne kršil obveznost obveščanja (36. člen ZDR-1) o nastali škodi na službenem vozilu. Ni bistven rok obveščanja, temveč dejstvo, da tožnik sploh ni obvestil tožene stranke o poškodovanem vozilu in je nadrejenemu celo prikrival škodo, saj je v telefonskem razgovoru to izrecno zanikal. Opisano ravnanje pomeni naklepno kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00039144
ZDZdr člen 39, 39/1, 71.
prisilno pridržanje na zdravljenju - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija - zdravila
Z opustitvijo jemanja zdravil pritožnik huje ogroža svoje zdravje, v posledici bi lahko ponovno ogrožal tudi bližnje, ogrožanje je nedvomno posledica duševne motnje, zaradi katere ima pridržani v tej fazi bolezni hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Ker brez nadzora jemanja zdravil pod vplivom bolezenskega stanja teh ne bi jemal, pritožbeno sodišče sprejema tudi zaključek sodišča prve stopnje, da zaenkrat vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
ZDR-1 člen 36, 37, 130, 130/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - goljufija - direktni naklep - huda malomarnost - eventualni naklep - prevoz na delo in z dela
Tožnikova kršitev nima vseh znakov kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1, saj je eden izmed zakonskih znakov tega dejanja tudi direkten naklep storilca, da sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist.
Iz ravnanja tožnika ne izhaja, da bi kršil delovne obveznosti z namenom, da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist, izhaja pa, da je kršitev najmanj posledica njegove hude malomarnosti ali celo eventualnega naklepa. Tožnik je namreč vedel, da mora toženo stranko najkasneje v roku 8 dni obvestiti o spremembi podatkov o prihodih in odhodih z dela iz oziroma v drug kraj od tistega, o katerem je bila tožena stranka obveščena. Ker pa je tožnik vedel, da mu tožena stranka v obravnavnem obdobju obračunava stroške prevoza na delo in z dela po spornega dne izpolnjenih podatkih, in je to dopuščal, je torej v nastanek posledice privolil. Zato bi moralo sodišče prve stopnje presoditi tudi, ali ni to kršitev 37. člena ZDR-1, po katerem se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Prav tako pa se tudi ni opredelilo, ali ima tožnikovo ravnanje tudi naravo kršitve delovnih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi sklenjene s toženo stranko.
ZD člen 221, 221/1. Pravilnik o identifikaciji in registraciji goveda (2016) člen 3, 3/1.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - oporočno dedovanje - živina - imetnik živali - nosilec kmetijskega gospodarstva
Kaj je pozneje najdeno premoženje, je v teoriji in novejši sodni praksi jasno - ni treba, da gre za premoženje, ki je bilo (dobesedno) najdeno pozneje, bistveno je, da zapuščinsko sodišče ob izdaji sklepa o dedovanju zanj ni vedelo, ne glede na to, ali so v času zapuščinske obravnave za to premoženje vedeli dediči.
Imetnik živali je pravna ali fizična oseba, ki je odgovorna za govedo, ni pa nujno, da je tudi njihov lastnik.
varstvo lastninske pravice na delu stvari - pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - nakup nepremičnine v izvršilnem postopku - pridobitev nepremičnine na javni dražbi - materialno procesno vodstvo - pomoč prava neuki stranki - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je pravilno utemeljena s pojasnilom, da ima v konkurenci originarne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem in z nakupom v izvršilnem postopku (na podlagi sklepa o izročitvi, t. j. odločbe državnega organa) prednost slednje navedeni način, ki je varovan tudi v konkretnem postopku.
V obravnavani zadevi ni bilo potrebno materialno procesno vodstvo, saj dejstva niso pomanjkljiva oziroma dodatno navedena dejstva ne bi mogla vplivati na tožnikov uspeh. Tožnik je navedel vsa dejstva, ki so pravno relevantna. Zavrnitev zahtevka je narekovalo (že) dejstvo, da je tretji toženec lastninsko pravico pridobil z nakupom v izvršilnem postopku.
Toženka se zavzema za to, da bi se njen odgovor na tožbo štel za pravočasnega, saj z zatrjevanjem prevzema sodnega pisanja s strani napačne (pravne) osebe pravzaprav uveljavlja upravičen vzrok za zamudo roka za odgovor na tožbo, kar pa bi lahko dosegla kvečjemu z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje (s tem, da je sodna praksa s tem v zvezi glede presoje zapletov, ki nastanejo na naslovu prevzemnika pisanj, zelo stroga) in ne na podlagi pritožbe zoper zamudno sodbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved - sodna razveza - denarno povračilo
Dejanski razlog odpovedi je bil, kljub sicer slabemu finančnemu stanju tožene stranke, v tem, da tožnik ni podal soglasja k podpisu pooblastila v razmerju do carinske uprave, s katerim bi dejansko lahko opravljal delo vodenja trošarinskega skladišča po pogodbi o zaposlitvi. Ta razlog pa ni poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.