obstoj delovnega razmerja - poslovno sodelovanje - elementi delovnega razmerja
Za odločitev v tem sporu niso zelo pomembne ugotovitve sodišča, zakaj je prišlo do prekinitve sodelovanja med strankama. Zato tudi s tem povezane pritožbene navedbe glede ponudbe in protiponudbe niso odločilne. Prav tako po pravilnem opozorilu pritožbe ni bistvena (ne)uporaba računalniškega programa. Tudi to, da je šel tožnik s direktorjem na službene poti, stroške katerih je krila toženka, ni relevantno. Prav tako ni odločilno vprašanje nezagotavljanja službenega telefona ter službenega avtomobila zunanjim sodelavcem, za razliko od zaposlenih, saj tožnik formalno ni bil zunanji sodelavec. Prav tako ni pomembna pripomba sodišča, da naj bi tožnik pred tedanjo partnerko skrival svojo brezposelnost.
Ključno je, da sodišče ni ugotovilo, da bi tožnik za toženko kontinuirano opravljal delo za plačilo, ki bi bilo v smislu plače dogovorjeno s toženko. Zato tudi ni podlage za priznanje vtoževanega iz naslova delovnega razmerja. Vseeno pa takšna odločitev ne pomeni, da tožnik v sporu pred rednim sodiščem ne bi mogel doseči poplačila dolga iz naslova poslovnega sodelovanja, če vztraja, da mu toženka dolguje plačilo za opravljene storitve.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor zoper novo izvršilno sredstvo - obrazloženost ugovora - domneva resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb
Domneva resničnosti navedb dolžnika v ugovoru se ne nanaša na dolžnikove ugovore materialnopravne narave ali na materialnopravna pravila.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 111, 111/2. ZIZ člen 15.
prepozna pritožba - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - zavrženje pritožbe
Rok za vložitev pritožbe 8 dni je začel teči v sredo 23. 9. 2020 in se iztekel v sredo 30. 9. 2020. Dolžnik je pritožbo vložil po pošti priporočeno 2. 10. 2020. Ob obrazloženem je pritožba vložena po izteku pritožbenega roka, torej je pritožba prepozna.
Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 61, 62, 64, 78d.. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (2008) člen 3, 7, 8.
napredovanja - plačilo razlike plače - nova uvrstitev v plačni razred
Tožnik v obdobju, ko je bil pri toženi stranki zaposlen na podlagi pogodb sklenjenih za določen čas, ni nikoli napredoval in tudi nikoli od toženke napredovanja ni zahteval. Tožena stranka mu je tako ob prevedbi neupravičeno priznala 22. plačni razred, kar pa je s 1. 1. 2009 odpravila in tožniku priznala 20. plačni razred, kot je tožniku dejansko pripadal glede na delovno mesto, za katerega je imel pred prevedbo na nov plačni sistem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji 3. členu - določitev plačnih razredov skupine G med drugim določa, da se delovno mesto muzejskega vodnika (d. m. G025023) brez napredovanj uvrsti v plačni razred 20, z napredovanji pa do plačnega razreda 30. Ker tožnik do prevedbe na nov plačni sistem ni napredoval in tega pri toženi stranki tudi ni uveljavljal, ga je tožena stranka pravilno uvrstila v 20. plačni razred, zato tožnik zaradi nepriznanja napredovanj pri plačilu ni bil glede na določbe ZSPJS tudi v vtoževanem obdobju prikrajšan.
URS člen 26, 26/1, 36, 158. OZ člen 131. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. Uredba o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka v Občini Bohinj (2002) člen 4.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje upravnega organa - protipravno ravnanje nosilca oblasti - neobstoj elementov odškodninske odgovornosti - odločanje v upravnem postopku - inšpekcijski postopek - pravica do povračila škode - nedovoljena gradnja - Triglavski narodni park - odstranitev objekta - rušitev objekta - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - podzakonski akt - pravica do spoštovanja doma - sorazmernost posega - pasivna stvarna legitimacija
Do prisilne rušitve bungalova je prišlo na podlagi pravnomočno končanega inšpekcijskega postopka, ki je potekal zaradi tožnikove gradnje brez predpisanih gradbenih dovoljenj in v katerem so mu bile zagotovljene vse pravice, prav tako v njem ni prišlo do hujših kršitev. Vsako upravno odločanje, ki povzroči škodo, še ni samo po sebi protipravno. Protipravnost nastopi, ko nosilec oblasti prekorači svoj okvir zakonitega delovanja v taki meri, da tega ni mogoče opravičiti oziroma utemeljiti z značilnostmi samega upravnega ali pravnega sistema (kvalificirana stopnja napačnosti oziroma kršitve, ki so zavestne, namerne ali očitne).
Sporni objekt, v katerem je tožnik nezakonito bival in vanj brez dovoljenj (in soglasij) vlagal, je predstavljal nedovoljeno gradnjo, in je v primeru gradnje brez ustreznih upravnih že na podlagi predpisov o gradnji dovoljenj predvidena tudi sankcija rušitve takšne gradnje.
Pravica do doma ni absolutna pravica, saj je treba tehtati okoliščine primera, ki so pomembne za presojo, ali pomeni rušitev nesorazmeren poseg v tožnikovo pravico. Sodišče prve stopnje je tehtalo na eni strani tožnikovo pravico in na drugi strani pravico splošne koristi, ki jo je treba varovati in zagotoviti na tem občutljivem območju, ki predstavlja narodni park, v katerega načeloma (ampak zgolj v izjemnih primerih, ki so strogo določeni in obravnavani) ni dopustno posegati.
pogodba o faktoringu - pogodba o prevzemu dolga - ugotovitev obstoja terjatve - odstop terjatve (cesija) - bodoča terjatev - fiktivni pravni posel - pripoznava dolga - ugovor neizpolnitve - odpoved pravici do ugovora - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče na tem mestu ugotavlja (kot pravilno izpostavlja tudi pritožba), da je Vrhovno sodišče RS v citirani sodni praksi (točka 21 obrazložitve izpodbijane sodbe) sicer zavzelo stališče, da pripoznava dolga dolžniku ugovorov ne jemlje sama po sebi oz. avtomatično, je pa hkrati (očitno) dopustilo možnost izrecne odpovedi ugovorom s strani dolžnika (prim. 13. točko obrazložitve sklepa VSRS III Ips 60/2016 z dne 25. 10. 2016). Tudi pritožbeno sodišče je stališča, da se je mogoče (poleg pripoznave dolga) veljavno odpovedati tudi določenim ugovorom, kar načeloma smiselno izhaja tudi iz stališča VSL v sodbi I Cpg 529/2017 z dne 22. 11. 2018.
Po presoji pritožbenega sodišča je pravkar izpostavljeno razlogovanje sodišča prve stopnje o neobstoječem dolgu (dolgu, ki nikoli ni nastal oz. obstajal) materialnopravno zmotno. Medsebojne terjatve pogodbenih strank namreč nastanejo že s samo sklenitvijo pravnega posla, le zapadejo običajno kasneje. Navedeno pomeni, da tudi če prodajalec še ni izpolnil dogovorjene dobave blaga, to nima za posledico, da nasprotna terjatev za plačilo (še) ne obstaja. Terjatev obstaja v dogovorjeni višini, njena zapadlost pa je odvisna od pogodbenega dogovora.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00039757
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 55, 55/1, 204, 204/1. ZPP člen 372, 372-5, 383, 383/1, 383/1-2.
tatvina - zakonski znaki kaznivega dejanja - protipravna prilastitev - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - odločba o kazni - odmera kazni obsojencu - stek kaznivih dejanj - izrek enotne kazni
Čeprav je po vsebini šlo za odpadne stvari, le-te niso predstavljale zavrženih stvari (res derelicta), ki bi bile brez lastnika in bi jih bilo mogoče zakonito okupirati. Lastnik stvari ima v okviru zakonsko dopustnih možnosti pravico početi s stvarjo, kar želi, lahko jo tudi uniči, vendar pa prilastitev stvari, ki jo njen lastnik sicer namerava uničiti, a lastninske pravice na njej ne opusti oziroma nedvoumno ne izrazi volje, da je ne želi imeti več v lastnini, ostaja protipravna.
Sodišče prve stopnje bi, ob pravilni ugotovitvi, da je bil obdolženi v času sojenja v sedaj obravnavani kazenski zadevi na prestajanju zaporne kazni po prejšnji sodbi istega sodišča I K 12157/2017, obdolžencu moralo izreči enotno kazen zapora po pravilih o odmeri kazni obsojencu. Ker prvostopenjsko sodišče enotne kazni ni izreklo, je zagrešilo kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP v škodo obdolženca.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odsvojitve in obremenitve dolžnikove nepremičnine. - obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve - subjektivna nevarnost - subjektivna odgovornost
Preuranjen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik zatrjevanega (da je predmetna nepremičnina edino toženčevo premoženje, da slednji nima denarja, da prodaja nepremičnino in bo nato vse razprodal oziroma zapravil), tudi ni z ničemer izkazal, temveč da gre za gole domneve tožnika, ki jim sodišče ne more slediti. Kot je razvidno iz predloga za izdajo začasne odredbe in je izpostavljeno tudi v pritožbi, je namreč tožnik v zvezi z gornjimi navedbami predlagal zaslišanje strank in bodočega kupca, ki naj bi bil po njegovih podatkih B. K.. Sodišče prve stopnje pa ni niti obrazložilo, zakaj s tema predlaganima dokazoma tožnik ne bi izkazal zatrjevanega.
stroški postopka o prekršku - nagrada in izdatki zagovornika - zahteva za sodno varstvo - obrazložena vloga - glavna in stranska sankcija
V postopkih zaradi prekrškov se nagrade odmerijo glede na izrečeno ali zagroženo sankcijo in ne na podlagi vrednosti predmeta.
Ker se je zoper storilca vodil redni sodni postopek in storilec (niti sam niti po zagovornikih) v tem postopku o prekršku ni vložil zahteve za sodno varstvo, sodišče prve stopnje storilčevim zagovornikom ni priznalo priglašene nagrade za zahtevo za sodno varstvo.
Nagrada za druge obrazložene vloge po 2. točki tarifne številke 37 OT se prizna le v primerih, ko gre za vloge, ki prispevajo k ugotavljanju odgovornosti obdolženca - storilca za prekršek.
pristojnost in sestava sodišča - spor o pristojnosti - okrožno sodišče - postopek v gospodarskih sporih - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - spor iz najema nepremičnine - pristojnost v sporih o nepremičninah
V skladu s prvim odstavkom 57. člena ZPP je za sojenje v sporih iz najema nepremičnin določena izključna krajevna pristojnost sodišča, na območju katerega leži nepremičnina, to pa je Okrožno sodišče v Kopru. Zato je navedeno okrožno sodišče stvarno in izključno krajevno pristojno za sojenje v obravnavanem primeru.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje
Dejstvo, da je stranka obremenjena z dolgovi, lahko sodišče v skladu z določbami 11. člena ZST-1 upošteva tako, da sodno takso zniža ali dovoli obročno ali odloženo plačilo sodne takse.
Triletna preizkusna doba v okviru katere je bil obsojenec dolžan izpolniti poseben pogoj, da redno plačuje zapadle mesečne obroke preživnine, je potekla 19. 10. 2019, sodišče prve stopnje pa je v obrazložitvi sklepa II Kr 31275/2016 z dne 27. 9. 2019, ki je postal pravnomočen 16. 11. 2019 in s katerim je na podlagi četrtega odstavka 506. člena ZKP postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo, zapisalo, da je na naroku dne 27. 9. 2019 zakonita zastopnica mladoletnega oškodovanca povedala, da so vse obveznosti, zapadle do dneva naroka, izpolnjene, državna tožilka pa je predlagala ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe. Pritrditi je obsojencu, da ob takem stanju stvari ni bilo zakonsko utemeljenih razlogov za novo uvedbo postopka za preklic pogojne obsodbe, ker so bile obveznosti, ki so mu bile naložene z izrekom pogojne obsodbe in z njo določenega posebnega pogoja, v celoti že izpolnjene.
ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - relevantni ugovorni razlogi - izvršba na nepremičnine - sorazmernost
Potrditi je razloge sodišča prve stopnje, da zgolj nizka vrednost terjatve sama po sebi glede na določbe ZIZ izvršbe na nepremičnino ne preprečuje, saj je potrebno v vsakem primeru upoštevati vse okoliščine primera. Ob tem da iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so dolžnikove nepremičnine obremenjene s številnimi hipotekami in so predmet prodaje v štirih drugih izvršilnih postopki ter da predmetne nepremičnine ne predstavljajo dolžnikovega doma, so pritožbene trditve o nesorazmernosti izvršbe zaradi nizke vrednosti izterjevane terjatve ter visoke vrednosti predmetov izvršbe, v tej fazi izvršbe neutemeljene.
elektronska zemljiška knjiga - pravica do vpogleda v procesna dejanja - seznanitev s procesnim gradivom - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pravica do izjave
V zemljiškoknjižnem postopku ni bila kršena pritožnikova pravica do izjave. Vročen mu je bil sklep zemljiškoknjižne pomočnice o dovolitvi vpisa. Pri seznanitvi s procesnimi dejanji in listinami, ki so v zemljiškoknjižnem postopku edina dovoljena dokazna sredstva, je treba upoštevati posebnosti elektronske zemljiške knjige. Seznanitev je namreč zagotovljena z vpogledom v aplikacijo elektronske zemljiške knjige. Pravico do vpogleda v procesna dejanja (predlog) imajo vsi udeleženci postopka, vpogled v listine, ki so podlaga predlogu, pa ureja 196. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).
nasprotni udeleženci - pridobitev statusa udeleženca - pogoji za pridobitev statusa - pridobitev položaja udeleženca - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka
Po prvem odstavku 21. člena ZNP-1 so udeleženci v nepravdnem postopku predlagatelj postopka, oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec), oseba, glede katere se vodi postopek oziroma oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet.
Navedena določba razlikuje med formalnimi in materialnimi udeleženci. Prvi pridobijo položaj udeleženca bodisi po volji predlagatelja bodisi na podlagi zakona. Drugi pridobijo položaj udeleženca v nepravdnem postopku, če izkažejo pravni interes. Le v drugem primeru je torej udeležba pogojena z obstojem pravnega interesa. Zgolj na to situacijo se nanašajo določbe 22. člena ZNP-1, ki predvidevajo odločitev sodišča o obstoju pravnega interesa, ter urejajo predpostavke za tako odločitev in položaj osebe, ki želi pridobiti položaj udeleženca v postopku, do trenutka, ko bo sodišče odločilo o njenem predlogu.
Pridobitev položaja nasprotnega udeleženca ni pogojena z obstojem pravnega interesa. Zadostuje vloga predlagatelja, v kateri določeno osebo označi kot nasprotnega udeleženca. Z nasprotovanjem tej vlogi taka oseba ne more doseči, da ne bi imela položaja nasprotnega udeleženca.
ZDR-1 v 177. členu ureja odškodninsko odgovornost delavcev in določa, da je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali s hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti. Dokazno breme, da je delavec povzročil škodo delodajalcu bodisi namenoma ali s hude malomarnosti je na delodajalcu, pri čemer mora delodajalec dokazati vse štiri elemente odškodninske odgovornosti in sicer škodo, da jo je povzročil delavec namenoma ali s hude malomarnosti, da je delavec ravnal nedopustno ter da obstaja vzročna zveza med ravnanjem delavca in nastalo škodo.
ZPP člen 7, 8, 212, 214. OZ člen 165, 168, 168/1, 168/2, 168/3.
premoženjska škoda - višina denarne odškodnine za premoženjsko škodo - izgubljeni dobiček - izgubljeni dohodek - uničenje stvari - poškodovanje stvari - obseg škode - višina nastale škode - način izračuna škode - ocena izgubljenega dobička - odmera odškodnine - nastanek škode - zapadlost obveznosti - odmera denarne odškodnine - zakonske zamudne obresti od premoženjske škode - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - trditveno in dokazno breme - nekonkretizirane navedbe - dokazna ocena
Tožnik je uveljavljal odškodnino za škodo, ki predstavlja izgubljeni dobiček oz. dohodek, ki ga ni dosegel, bi ga pa po normalnem teku stvari dosegel, saj bi bil pridelek višji, če bi vrtnine namakal. Vrednost izpadlega pridelka se izraža v nižjem dobičku oz. dohodku, ki predstavlja tržno vrednost vrtnin, zmanjšano za stroške pridelave in dajatve. Tožnik ne uveljavlja navadne škode, saj pridelki v požaru niso bili neposredno poškodovani/uničeni, temveč škodo, ki je nastala kasneje, ker pridelek ni bil tak, kot bi ga pričakoval po rednem teku stvari.
V skladu z določbo 168. člena OZ se odškodnina odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, odškodninska obveznost pa se šteje za zapadlo vse od nastanka škode dalje (165. člen OZ). Če vsebina odškodninske obveznosti v času nastanka škode še ni jasno opredeljena, je lahko problematično zgolj vprašanje, ali je dolžnik že v zamudi z izpolnitvijo odškodninske obveznosti. Vendar pa je v sodni praksi izčiščeno stališče, da je dolžnik v zamudi s plačilom odškodninske terjatve najmanj od postavitve konkretnega zahtevka – tudi v obravnavanem primeru od vložitve tožbe.
izpodbijanje sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - bistvena zmota - opravičljiva zmota - dokončna ureditev meje
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnika pred sklenitvijo sodne poravnave večkrat posvetovala s svojim takratnim pooblaščencem, da sta se stranki kasnejše sodne poravnave na naroku sami dogovorili, kako naj bi potekala meja, na kar so se tudi v prisotnosti izvedenca geometra zabili mejniki, izvedenec pa je nato na tej podlagi izdela skico terenske meritve, da takratni pooblaščenec tožnikov ni potrdil navedb tožnikov, da bi bil pri podpisu sodne poravnave v zmoti, zavrnilo pa je tudi navedbe tožnikov, da sodnica, ki j vodila ta nepravdni postopek ureditve meje, na tožnika in njunega poblaščenca ves čas pritiskala, naj privolijo v sklenitev sodne poravnave in na takšen način vplivala na voljo tožnikov v smislu nastanka (upoštevne) zmote.
Ob takšnih dejanskih ugotovitvah in ob nadaljnjih ugotovitvah, da naj bi bil "problem" celotne zadeve v tem, da bi naj bili mejniki po sklenjeni sodni poravnavi prestavljeni, je pravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje o neobstoju zmote o predmetu sodne poravnave (t.j. o dogovorjenem poteku meje) in o neopravičljivosti zatrjevane zmote, saj je pravilno zaključilo, da povprečno skrben človek podpiše listino (v tem primeru sodno poravnavo) le, če točno ve kaj podpisuje, zato se pred podpisom prepriča v vsebino podpisanega.
stroški postopka - nujni enotni sosporniki - pripoznava zahtevka - povrnitev pravdnih stroškov - povod za tožbo - stroški, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji
Drži, da tretji toženec ni dal povoda za tožbo in je tožbeni zahtevek pripoznal, a je njegova pripoznava neučinkovita. Po presoji pritožbenega sodišča se v takšni situaciji za povrnitev stroškov tretjega toženca, ki je nujni in enotni sospornik (materialnopravno povezan z ostalima tožencema) ni mogoče opreti na 157. člen ZPP, ampak je o stroških tretjega toženca mogoče odločiti le na podlagi zanj ugodne razlage četrtega odstavka odstavka 161. člena ZPP v smeri, da mu ni treba kriti tožničinih stroškov. Ker tretji toženec ni dal povoda za tožbo (in je tožbeni zahtevek pripoznal že v odgovoru na tožbo) je obveznost povrnitve tožničinih pravdnih stroškov nastala le za prvega toženca, ki je dal povod za tožbo, ni pa tretji toženec zaradi svoje neločljive povezanosti z ostalima dvema tožencema upravičen do povrnitve svojih pravdnih stroškov od tožnice (po 157. členu ZPP), saj je tožnica s tožbenim zahtevkom zoper nujne in enotne sospornike v celoti uspela.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja
Sodišče se je jasno opredelilo do razmerja med kazensko odgovornostjo v kazenskem postopku ter med delovnopravno odgovornostjo in ugotavljanjem znakov kaznivega dejanja glede na določila 1. alineje 110. člena ZDR-1. Gre za dva povsem ločena postopka, pri čemer pritožbeno sodišče navaja, da je sodišče pravilno opredelilo znake kaznivega dejanja glede na podano izredno odpoved tožniku. Slabotna oseba je tista oseba, ki zaradi nekega osebnega vzroka (duševna motnja, alkoholizirano stanje, stanje pod vplivom prepovedanih drog ipd.) nima obrambnega mehanizma, s katerim bi lahko prepoznala škodljivo situacijo, se ji izognila ali uprla. Oškodovanec je imel omejitve volje, še posebej ko je bil pod vplivom drog, kar je bilo ugotovljeno po izvedenih dokazih v tem postopku.
Sodišče je po oceni pritožbenega sodišča pravilno glede na izvedene dokaze ugotovilo, da obstajajo znaki kaznivega dejanja spolne zlorabe slabotne osebe, pri čemer je tožnik slabotno osebo oškodovanca izkoristil, ravnal je naklepno, pri tem ni bil v dejanski zmoti. Nenazadnje je bil tožnik policist in še posebej usposobljen za prepoznavanje uživalcev drog. Oškodovanec je zaradi svoje osebnostne motnje izrazito ranljiva skupina ljudi, pri čemer je tožnik oškodovancu omogočil tudi uživanje prepovedanih drog, tako da se je oškodovanec obnašal še toliko bolj iracionalno kot bi se sicer.