ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - relevantni ugovorni razlogi - izvršba na nepremičnine - sorazmernost
Potrditi je razloge sodišča prve stopnje, da zgolj nizka vrednost terjatve sama po sebi glede na določbe ZIZ izvršbe na nepremičnino ne preprečuje, saj je potrebno v vsakem primeru upoštevati vse okoliščine primera. Ob tem da iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so dolžnikove nepremičnine obremenjene s številnimi hipotekami in so predmet prodaje v štirih drugih izvršilnih postopki ter da predmetne nepremičnine ne predstavljajo dolžnikovega doma, so pritožbene trditve o nesorazmernosti izvršbe zaradi nizke vrednosti izterjevane terjatve ter visoke vrednosti predmetov izvršbe, v tej fazi izvršbe neutemeljene.
Triletna preizkusna doba v okviru katere je bil obsojenec dolžan izpolniti poseben pogoj, da redno plačuje zapadle mesečne obroke preživnine, je potekla 19. 10. 2019, sodišče prve stopnje pa je v obrazložitvi sklepa II Kr 31275/2016 z dne 27. 9. 2019, ki je postal pravnomočen 16. 11. 2019 in s katerim je na podlagi četrtega odstavka 506. člena ZKP postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo, zapisalo, da je na naroku dne 27. 9. 2019 zakonita zastopnica mladoletnega oškodovanca povedala, da so vse obveznosti, zapadle do dneva naroka, izpolnjene, državna tožilka pa je predlagala ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe. Pritrditi je obsojencu, da ob takem stanju stvari ni bilo zakonsko utemeljenih razlogov za novo uvedbo postopka za preklic pogojne obsodbe, ker so bile obveznosti, ki so mu bile naložene z izrekom pogojne obsodbe in z njo določenega posebnega pogoja, v celoti že izpolnjene.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odsvojitve in obremenitve dolžnikove nepremičnine. - obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve - subjektivna nevarnost - subjektivna odgovornost
Preuranjen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik zatrjevanega (da je predmetna nepremičnina edino toženčevo premoženje, da slednji nima denarja, da prodaja nepremičnino in bo nato vse razprodal oziroma zapravil), tudi ni z ničemer izkazal, temveč da gre za gole domneve tožnika, ki jim sodišče ne more slediti. Kot je razvidno iz predloga za izdajo začasne odredbe in je izpostavljeno tudi v pritožbi, je namreč tožnik v zvezi z gornjimi navedbami predlagal zaslišanje strank in bodočega kupca, ki naj bi bil po njegovih podatkih B. K.. Sodišče prve stopnje pa ni niti obrazložilo, zakaj s tema predlaganima dokazoma tožnik ne bi izkazal zatrjevanega.
poseg v osebnostno pravico - nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - višina nepremoženjske škode - nepremoženjska škoda
Zadeve iz sodne prakse, ki jih izpostavlja tožnik, in tudi siceršnje zadeve iz sodne prakse so nekoliko drugačne, saj gre ponavadi za posege v osebnostne pravice v javnosti (v medijih, pred gledalci, ipd.), vendar v konkretnem primeru ni mogoče zanemariti dolgotrajnih posledic, ki jih je utrpel tožnik v obliki nevšečnosti zaradi zdravljenja, strahu in duševnih bolečin zaradi posega v osebnostne pravice. Zato je utemeljeno pritožbeno zavzemanje, da se tožniku prizna vsa zahtevana odškodnina za nepremoženjska škodo. Po presoji pritožbenega sodišča tako znaša primerna denarna odškodnina pri tožniku za pretrpljene nevšečnosti med zdravljenjem 500,00 EUR (0,4 PNP) in 1.400,00 EUR za duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice (1,2 PNP), kar znaša skupaj s pritožbeno neizpodbijano odškodnino za strah (200,00 EUR, 0,2 PNP) cca. 1,8 PNP.
izbrisna tožba - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine
Prepoved odtujitve in obremenitve lastninske pravice po drugem odstavku 38. člena SPZ zavezuje le prvega lastnika, vsebinsko enaka pa je bila v tem delu tudi določba paragrafa 364c ODZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00039757
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 55, 55/1, 204, 204/1. ZPP člen 372, 372-5, 383, 383/1, 383/1-2.
tatvina - zakonski znaki kaznivega dejanja - protipravna prilastitev - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - odločba o kazni - odmera kazni obsojencu - stek kaznivih dejanj - izrek enotne kazni
Čeprav je po vsebini šlo za odpadne stvari, le-te niso predstavljale zavrženih stvari (res derelicta), ki bi bile brez lastnika in bi jih bilo mogoče zakonito okupirati. Lastnik stvari ima v okviru zakonsko dopustnih možnosti pravico početi s stvarjo, kar želi, lahko jo tudi uniči, vendar pa prilastitev stvari, ki jo njen lastnik sicer namerava uničiti, a lastninske pravice na njej ne opusti oziroma nedvoumno ne izrazi volje, da je ne želi imeti več v lastnini, ostaja protipravna.
Sodišče prve stopnje bi, ob pravilni ugotovitvi, da je bil obdolženi v času sojenja v sedaj obravnavani kazenski zadevi na prestajanju zaporne kazni po prejšnji sodbi istega sodišča I K 12157/2017, obdolžencu moralo izreči enotno kazen zapora po pravilih o odmeri kazni obsojencu. Ker prvostopenjsko sodišče enotne kazni ni izreklo, je zagrešilo kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP v škodo obdolženca.
obstoj delovnega razmerja - poslovno sodelovanje - elementi delovnega razmerja
Za odločitev v tem sporu niso zelo pomembne ugotovitve sodišča, zakaj je prišlo do prekinitve sodelovanja med strankama. Zato tudi s tem povezane pritožbene navedbe glede ponudbe in protiponudbe niso odločilne. Prav tako po pravilnem opozorilu pritožbe ni bistvena (ne)uporaba računalniškega programa. Tudi to, da je šel tožnik s direktorjem na službene poti, stroške katerih je krila toženka, ni relevantno. Prav tako ni odločilno vprašanje nezagotavljanja službenega telefona ter službenega avtomobila zunanjim sodelavcem, za razliko od zaposlenih, saj tožnik formalno ni bil zunanji sodelavec. Prav tako ni pomembna pripomba sodišča, da naj bi tožnik pred tedanjo partnerko skrival svojo brezposelnost.
Ključno je, da sodišče ni ugotovilo, da bi tožnik za toženko kontinuirano opravljal delo za plačilo, ki bi bilo v smislu plače dogovorjeno s toženko. Zato tudi ni podlage za priznanje vtoževanega iz naslova delovnega razmerja. Vseeno pa takšna odločitev ne pomeni, da tožnik v sporu pred rednim sodiščem ne bi mogel doseči poplačila dolga iz naslova poslovnega sodelovanja, če vztraja, da mu toženka dolguje plačilo za opravljene storitve.
Dolžnik neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da odvetniških stroškov sestave vloge upnika ni dolžan kriti. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da gre za potrebne izvršilne stroške upnika, katere je dolžnik dolžan povrniti upniku skladno s petim odstavkom 38. člena ZIZ, ki torej predstavlja pravno podlago izpodbijanega sklepa.
ZDR-1 v 177. členu ureja odškodninsko odgovornost delavcev in določa, da je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali s hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti. Dokazno breme, da je delavec povzročil škodo delodajalcu bodisi namenoma ali s hude malomarnosti je na delodajalcu, pri čemer mora delodajalec dokazati vse štiri elemente odškodninske odgovornosti in sicer škodo, da jo je povzročil delavec namenoma ali s hude malomarnosti, da je delavec ravnal nedopustno ter da obstaja vzročna zveza med ravnanjem delavca in nastalo škodo.
pristojnost in sestava sodišča - spor o pristojnosti - okrožno sodišče - postopek v gospodarskih sporih - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - spor iz najema nepremičnine - pristojnost v sporih o nepremičninah
V skladu s prvim odstavkom 57. člena ZPP je za sojenje v sporih iz najema nepremičnin določena izključna krajevna pristojnost sodišča, na območju katerega leži nepremičnina, to pa je Okrožno sodišče v Kopru. Zato je navedeno okrožno sodišče stvarno in izključno krajevno pristojno za sojenje v obravnavanem primeru.
informativni seznam dolžnikovega premoženja - ustavitev izvršilnega postopka
Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno zatrjuje, da je zaradi pravočasno podanega predloga za predložitev informativnega seznama ustavitev izvršilnega postopka nezakonita. Glede na to, da iz podatkov spisa izhaja, da je upnik informativni seznam ter pozivni sklep prejel dne 22. 1. 2020, v danem roku pozivnega sklepa pa ni predlagal seznama premoženja oziroma novo izvršilno sredstvo, vsa že dovoljena sredstva izvršbe pa so pravnomočno ustavljena, je izpodbijano odločitev potrditi.
elektronska zemljiška knjiga - pravica do vpogleda v procesna dejanja - seznanitev s procesnim gradivom - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pravica do izjave
V zemljiškoknjižnem postopku ni bila kršena pritožnikova pravica do izjave. Vročen mu je bil sklep zemljiškoknjižne pomočnice o dovolitvi vpisa. Pri seznanitvi s procesnimi dejanji in listinami, ki so v zemljiškoknjižnem postopku edina dovoljena dokazna sredstva, je treba upoštevati posebnosti elektronske zemljiške knjige. Seznanitev je namreč zagotovljena z vpogledom v aplikacijo elektronske zemljiške knjige. Pravico do vpogleda v procesna dejanja (predlog) imajo vsi udeleženci postopka, vpogled v listine, ki so podlaga predlogu, pa ureja 196. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).
odmera nepremoženjske škode - škoda povzročena v pretepu - udarec s palico - krivdna odgovornost
Tožnik, ki je bil v škodnem dogodku star 47 let, v času razsoje pred sodiščem prve stopnje pa 52 let, je v škodnem dogodku utrpel zlom zunanjega gležnja levo in pretrgano deltoidno vez, kar predstavlja hudo poškodbo po Fischerjevi klasifikaciji. Ob ugotovljeni intenzivnosti in trajanju utrpelih in bodočih telesnih bolečin in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem (kot izhajajo iz točk 30, 31 in 32 obrazložitve sodbe) in jih pritožbeno sodišče ponovno ne povzema, je tožniku iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem odmerilo denarno odškodnino v višini 7.000,00 EUR. Ob v točki 36 obrazložitve sodbe ugotovljenem obsegu tožnikovega utrpelega primarnega in sekundarnega strahu je tožniku iz naslova strahu odmerilo denarno odškodnino v višini 800,00 EUR. Za obseg duševnega trpljenja, kot ga je ugotovilo v točki 42 obrazložitve, pa je tožniku iz naslova duševnih bolečin zaradi okrnitve pravice do osebnega dostojanstva in varnosti odmerilo denarno odškodnino v višini 100,00 EUR.
ZDR-1 člen 36, 37, 130, 130/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - goljufija - direktni naklep - huda malomarnost - eventualni naklep - prevoz na delo in z dela
Tožnikova kršitev nima vseh znakov kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1, saj je eden izmed zakonskih znakov tega dejanja tudi direkten naklep storilca, da sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist.
Iz ravnanja tožnika ne izhaja, da bi kršil delovne obveznosti z namenom, da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist, izhaja pa, da je kršitev najmanj posledica njegove hude malomarnosti ali celo eventualnega naklepa. Tožnik je namreč vedel, da mora toženo stranko najkasneje v roku 8 dni obvestiti o spremembi podatkov o prihodih in odhodih z dela iz oziroma v drug kraj od tistega, o katerem je bila tožena stranka obveščena. Ker pa je tožnik vedel, da mu tožena stranka v obravnavnem obdobju obračunava stroške prevoza na delo in z dela po spornega dne izpolnjenih podatkih, in je to dopuščal, je torej v nastanek posledice privolil. Zato bi moralo sodišče prve stopnje presoditi tudi, ali ni to kršitev 37. člena ZDR-1, po katerem se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Prav tako pa se tudi ni opredelilo, ali ima tožnikovo ravnanje tudi naravo kršitve delovnih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi sklenjene s toženo stranko.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 121, 121/1, 383b, 400, 400/8, 401, 402, 403, 405, 405/3. ZPP člen 282. URS člen 22, 23, 156.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - legitimacija upravitelja - stečajni upravitelj kot poseben procesni organ - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - nepristop na narok - odsotnost z naroka - neudeležba na naroku - umik ugovora - fikcija umika - pravna fikcija - pravna domneva - nerelevantne pritožbene navedbe - skrajšanje preizkusnega obdobja - ugovor dolžnika - predlog za oceno ustavnosti - pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic - namenska razlaga - jezikovna razlaga - namen zakonodajalca - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - smiselna uporaba določb ZPP - specialna ureditev
ZFPPIPP v tretjem odstavku 405. člena določa: "Če se vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti ne udeleži naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, velja, da je umaknil ugovor proti odpustu obveznosti." Iz besedila zakona je povsem jasno, da beseda "velja" pomeni fikcijo in ne izpodbojne domneve. Ker gre za zakonsko fikcijo, sodišče druge stopnje ni kot pravno pomembnih upoštevalo pritožbenih razlogov o tem, da je upravitelj že v postopku pred sodiščem prve stopnje pojasnil sodišču, zakaj se ne bo udeležil naroka za obravnavanje ugovora.
Navedeno določilo ZFPPIPP je povsem jasno in je specialno uredilo položaj, ko mora vlagatelj ugovora pristopiti na narok, sicer se ugovor šteje za umaknjen. Pravila pravdnega postopka se podrejeno uporabljajo po prvem odstavku 121. člena ZFPPIPP le glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače. Smiselna uporaba določb pravdnega postopka v tem delu, to je glede naroka za obravnavanje ugovora in smiselno določb o glavni obravnavi oziroma poravnalnem naroku, ni primerna.
Sodišče druge stopnje le še pripominja, da je upravitelj po prvem odstavku 97. člena ZFPPIPP organ postopka zaradi insolventnosti. V procesnem smislu pa mu legitimacijo za vložitev ugovora v postopku odpusta obveznosti znotraj postopka osebnega stečaja podeljuje že sam zakon v 402. in 403. členu ZFPPIPP. Zato se mora enako kot upnik tudi udeležiti naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, sicer sodišče mora uporabiti tretji odstavek 405. člena ZFPPIPP in šteti ugovor za umaknjen.
nadurno delo - neenakomerno razporejen delovni čas
Delodajalec ne more enostransko delavcu izplačevati nižjih pravic, kot mu gredo skladno z zakonom ali kolektivno pogodbo.
Ni mogoče slediti pritožbenemu ugovoru tožene stranke, da so bile pogodbe o zaposlitvi sestavljene na klasičnem obrazcu, ki opcije za neenakomerni delovni čas ni imel. Zakonodaja ne zavezuje delodajalca, da bi moral z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi na kakršnem koli obrazcu, mora pa biti pogodba o zaposlitvi skladna z delovnopravno zakonodajo in sicer z ZDR‑1, kolektivno pogodbo dejavnosti in splošnimi akti delodajalca.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor zoper novo izvršilno sredstvo - obrazloženost ugovora - domneva resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb
Domneva resničnosti navedb dolžnika v ugovoru se ne nanaša na dolžnikove ugovore materialnopravne narave ali na materialnopravna pravila.
zemljiška knjiga - zaznamba izvršbe - višina terjatve - zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke
Ne prepriča ugotovitev sodišča prve stopnje, da je terjatev upnice, ki jo izterjuje v izvršilnem postopku I 2/2 (glavnico v višini 22.131,49 EUR in zamudne obresti v višini 12.021,61 EUR), višja kot je terjatev pri že vknjiženi hipoteki na podlagi sklepa Z 1/1 (glavnica v višini 22.131,49 EUR in zamudnih obresti v višini 4.472,40 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.3.2015). Sodišče za tako stališče ne poda ustreznih razlogov, zgolj primerjava absolutnih zneskov iz izvršilnega postopka in postopka zavarovanja, glede na to, da je zavarovanje tudi za zakonske zamudne obresti od 31.3.3015 od zneska 26.603,89 EUR, pa ne zadostuje.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00039856
ZP-1 člen 21, 21/1, 21/2, 26, 26/6, 113a, 113b, 118, 118/1, 118/2. ZPrCP člen 106, 106/1, 106/2, 106/3.
zakonski znaki prekrška - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - priznanje prekrška - izvajanje dokazov - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - strokovni pregled - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - sankcija za prekršek - predkaznovanost - opomin - omilitev globe
Obdolženec je zagovor podal potem, ko je bil seznanjen, da je vsebnost njegove krvi pokazala prisotnost THC in je s svojim podpisom zapisnika o zaslišanju potrdil pravilnost zapisanega, zato so protispisne pritožbene navedbe, da obdolženčevo priznanje prekrška ni bilo jasno in popolno in sodišču ni bilo potrebno izvajati nadaljnjih dokazov v skladu s prvim odstavkom 118. člena ZP-1.
Postopek za prepoznavo znakov in simptomov prepovedanih drog ali prepovedanih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi je pomemben le za presojo utemeljenega suma storitve prekrška v prvi fazi postopka, ko sodišče izda sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja; medtem ko se gotovost o storitvi prekrška vožnje pod vplivom prepovedanih drog dokazuje le s strokovnim pregledom, katerega del je analiza krvi.
Glede na težo prekrška in dejstvo, da je bila pri obdolžencu ugotovljena vsebnost prepovedane droge THC v krvi (kar dokazuje, da jo je zaužil le malo pred vožnjo, ker se THC v krvi zadrži le nekaj ur), ne obstajajo posebne olajševalne okoliščine, ki bi prekršek delale posebno lahek.
V okviru splošnih pravil za odmero sankcije se kot obteževalna okoliščina upošteva predkaznovanost za katerikoli prometni prekršek.
ravnatelj - razrešitev s funkcije - nezakonita razrešitev
Svet zavoda je ugotovil, da je podan utemeljen sum, da je tožnica izvršila zakonske znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena KZ-1. V skladu z določilom VIII. člena veljavne pogodbe o zaposlitvi je bila odgovorna za zakonitost dela celotnega zavoda, torej bi morala biti prvi zgled zakonitosti opravljanja dela za vse ostale zaposlene v zavodu. Zato je Svet zavoda v celoti izgubil zaupanje vanjo, zaupanje pa je porušeno do te mere, da je sprožil postopek njene razrešitve in da je bila zoper tožnico tudi vložena kazenska ovadba.