elektronska zemljiška knjiga - pravica do vpogleda v procesna dejanja - seznanitev s procesnim gradivom - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pravica do izjave
V zemljiškoknjižnem postopku ni bila kršena pritožnikova pravica do izjave. Vročen mu je bil sklep zemljiškoknjižne pomočnice o dovolitvi vpisa. Pri seznanitvi s procesnimi dejanji in listinami, ki so v zemljiškoknjižnem postopku edina dovoljena dokazna sredstva, je treba upoštevati posebnosti elektronske zemljiške knjige. Seznanitev je namreč zagotovljena z vpogledom v aplikacijo elektronske zemljiške knjige. Pravico do vpogleda v procesna dejanja (predlog) imajo vsi udeleženci postopka, vpogled v listine, ki so podlaga predlogu, pa ureja 196. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 121, 121/1, 383b, 400, 400/8, 401, 402, 403, 405, 405/3. ZPP člen 282. URS člen 22, 23, 156.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - legitimacija upravitelja - stečajni upravitelj kot poseben procesni organ - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - nepristop na narok - odsotnost z naroka - neudeležba na naroku - umik ugovora - fikcija umika - pravna fikcija - pravna domneva - nerelevantne pritožbene navedbe - skrajšanje preizkusnega obdobja - ugovor dolžnika - predlog za oceno ustavnosti - pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic - namenska razlaga - jezikovna razlaga - namen zakonodajalca - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - smiselna uporaba določb ZPP - specialna ureditev
ZFPPIPP v tretjem odstavku 405. člena določa: "Če se vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti ne udeleži naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, velja, da je umaknil ugovor proti odpustu obveznosti." Iz besedila zakona je povsem jasno, da beseda "velja" pomeni fikcijo in ne izpodbojne domneve. Ker gre za zakonsko fikcijo, sodišče druge stopnje ni kot pravno pomembnih upoštevalo pritožbenih razlogov o tem, da je upravitelj že v postopku pred sodiščem prve stopnje pojasnil sodišču, zakaj se ne bo udeležil naroka za obravnavanje ugovora.
Navedeno določilo ZFPPIPP je povsem jasno in je specialno uredilo položaj, ko mora vlagatelj ugovora pristopiti na narok, sicer se ugovor šteje za umaknjen. Pravila pravdnega postopka se podrejeno uporabljajo po prvem odstavku 121. člena ZFPPIPP le glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače. Smiselna uporaba določb pravdnega postopka v tem delu, to je glede naroka za obravnavanje ugovora in smiselno določb o glavni obravnavi oziroma poravnalnem naroku, ni primerna.
Sodišče druge stopnje le še pripominja, da je upravitelj po prvem odstavku 97. člena ZFPPIPP organ postopka zaradi insolventnosti. V procesnem smislu pa mu legitimacijo za vložitev ugovora v postopku odpusta obveznosti znotraj postopka osebnega stečaja podeljuje že sam zakon v 402. in 403. členu ZFPPIPP. Zato se mora enako kot upnik tudi udeležiti naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, sicer sodišče mora uporabiti tretji odstavek 405. člena ZFPPIPP in šteti ugovor za umaknjen.
Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 61, 62, 64, 78d.. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (2008) člen 3, 7, 8.
napredovanja - plačilo razlike plače - nova uvrstitev v plačni razred
Tožnik v obdobju, ko je bil pri toženi stranki zaposlen na podlagi pogodb sklenjenih za določen čas, ni nikoli napredoval in tudi nikoli od toženke napredovanja ni zahteval. Tožena stranka mu je tako ob prevedbi neupravičeno priznala 22. plačni razred, kar pa je s 1. 1. 2009 odpravila in tožniku priznala 20. plačni razred, kot je tožniku dejansko pripadal glede na delovno mesto, za katerega je imel pred prevedbo na nov plačni sistem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji 3. členu - določitev plačnih razredov skupine G med drugim določa, da se delovno mesto muzejskega vodnika (d. m. G025023) brez napredovanj uvrsti v plačni razred 20, z napredovanji pa do plačnega razreda 30. Ker tožnik do prevedbe na nov plačni sistem ni napredoval in tega pri toženi stranki tudi ni uveljavljal, ga je tožena stranka pravilno uvrstila v 20. plačni razred, zato tožnik zaradi nepriznanja napredovanj pri plačilu ni bil glede na določbe ZSPJS tudi v vtoževanem obdobju prikrajšan.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00039856
ZP-1 člen 21, 21/1, 21/2, 26, 26/6, 113a, 113b, 118, 118/1, 118/2. ZPrCP člen 106, 106/1, 106/2, 106/3.
zakonski znaki prekrška - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - priznanje prekrška - izvajanje dokazov - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - strokovni pregled - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - sankcija za prekršek - predkaznovanost - opomin - omilitev globe
Obdolženec je zagovor podal potem, ko je bil seznanjen, da je vsebnost njegove krvi pokazala prisotnost THC in je s svojim podpisom zapisnika o zaslišanju potrdil pravilnost zapisanega, zato so protispisne pritožbene navedbe, da obdolženčevo priznanje prekrška ni bilo jasno in popolno in sodišču ni bilo potrebno izvajati nadaljnjih dokazov v skladu s prvim odstavkom 118. člena ZP-1.
Postopek za prepoznavo znakov in simptomov prepovedanih drog ali prepovedanih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi je pomemben le za presojo utemeljenega suma storitve prekrška v prvi fazi postopka, ko sodišče izda sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja; medtem ko se gotovost o storitvi prekrška vožnje pod vplivom prepovedanih drog dokazuje le s strokovnim pregledom, katerega del je analiza krvi.
Glede na težo prekrška in dejstvo, da je bila pri obdolžencu ugotovljena vsebnost prepovedane droge THC v krvi (kar dokazuje, da jo je zaužil le malo pred vožnjo, ker se THC v krvi zadrži le nekaj ur), ne obstajajo posebne olajševalne okoliščine, ki bi prekršek delale posebno lahek.
V okviru splošnih pravil za odmero sankcije se kot obteževalna okoliščina upošteva predkaznovanost za katerikoli prometni prekršek.
pristojnost in sestava sodišča - spor o pristojnosti - okrožno sodišče - postopek v gospodarskih sporih - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - spor iz najema nepremičnine - pristojnost v sporih o nepremičninah
V skladu s prvim odstavkom 57. člena ZPP je za sojenje v sporih iz najema nepremičnin določena izključna krajevna pristojnost sodišča, na območju katerega leži nepremičnina, to pa je Okrožno sodišče v Kopru. Zato je navedeno okrožno sodišče stvarno in izključno krajevno pristojno za sojenje v obravnavanem primeru.
osebna vročitev - vročitev s fikcijo - vročilnica kot javna listina - vročilnica kot izkaz osebne vročitve - zanikanje prejema - dokazna moč vročilnice - izpodbijanje vročilnice
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi (vročilnica) je v smislu prvega odstavka 224. člena ZPP javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Skladno z določilom četrtega odstavka 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, vendar s pritožbeno navedbo, da je bila morda dopolnitev tožbe toženki opravljena na tak način, da je bila puščena v družinskem predalčniku tožene stranke, kjer pošto pobira tudi druga oseba, tega pritožnica ni storila. Sklicevanje na povzeto domnevanje je torej premalo za presojo, da so dejstva v javni listini (vročilnici) neresnično ugotovljena.
nasprotni udeleženci - pridobitev statusa udeleženca - pogoji za pridobitev statusa - pridobitev položaja udeleženca - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka
Po prvem odstavku 21. člena ZNP-1 so udeleženci v nepravdnem postopku predlagatelj postopka, oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec), oseba, glede katere se vodi postopek oziroma oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet.
Navedena določba razlikuje med formalnimi in materialnimi udeleženci. Prvi pridobijo položaj udeleženca bodisi po volji predlagatelja bodisi na podlagi zakona. Drugi pridobijo položaj udeleženca v nepravdnem postopku, če izkažejo pravni interes. Le v drugem primeru je torej udeležba pogojena z obstojem pravnega interesa. Zgolj na to situacijo se nanašajo določbe 22. člena ZNP-1, ki predvidevajo odločitev sodišča o obstoju pravnega interesa, ter urejajo predpostavke za tako odločitev in položaj osebe, ki želi pridobiti položaj udeleženca v postopku, do trenutka, ko bo sodišče odločilo o njenem predlogu.
Pridobitev položaja nasprotnega udeleženca ni pogojena z obstojem pravnega interesa. Zadostuje vloga predlagatelja, v kateri določeno osebo označi kot nasprotnega udeleženca. Z nasprotovanjem tej vlogi taka oseba ne more doseči, da ne bi imela položaja nasprotnega udeleženca.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00039804
ZP-1 člen 20a, 67, 67/2, 192a, 192a/1, 192a/4, 192a/7. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4.
nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - vročanje - obvestilo o vročitvi - pravilnost vročitve - izpodbijanje pravilnosti vročilnice
Pristnost dokazov o vročitvi pisanja (vročilnice oziroma obvestila organu o vročitvi) je mogoče ovreči le s konkretnimi trditvami o razlogih za neverodostojnost (npr. da zapis na vročilnici oziroma obvestilu organu o vročitvi ni resničen oziroma je pomanjkljiv) in s predlaganjem dokazov, s katerimi se ta dejstva dokazujejo.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 111, 111/2. ZIZ člen 15.
prepozna pritožba - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - zavrženje pritožbe
Rok za vložitev pritožbe 8 dni je začel teči v sredo 23. 9. 2020 in se iztekel v sredo 30. 9. 2020. Dolžnik je pritožbo vložil po pošti priporočeno 2. 10. 2020. Ob obrazloženem je pritožba vložena po izteku pritožbenega roka, torej je pritožba prepozna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
VSL00040448
KZ-1 člen 91, 91/1, 91/3, 122, 122/1. ZKP člen 357, 357-4. ZZUSUDJZ člen 1, 2, 3, 3/2. ZS člen 83, 83/3.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ukrepi v sodnih zadevah - tek rokov - nujne zadeve - procesni rok - materialni rok - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - zastaranje kazenskega pregona - zavrnilna sodba
ZZUSUDJZ je v 3. členu urejal tek rokov v sodnih zadevah. V drugem odstavku 3. člena je določal, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. Kot pravilnejša se nakazuje razlaga, da se navedena zakonska določba glede zadržanja teka rokov v nenujnih zadevah nanaša tako na procesne kot tudi na materialne roke, kamor spada tudi rok za zastaranje kazenskega pregona. Situacija v času epidemije, ko so sodišča poslovala v omejenem obsegu in so naroke opravljala le v nujnih zadevah, je namreč po mnenju pritožbenega senata primerljiva s situacijami iz tretjega odstavka 91. člena ZKP (čas, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe), ko zastaranje ne teče.
nadzorovana obravnava - sprejem v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča - izpolnitev zakonskih pogojev - pogoji za nadzorovano obravnavo - kriteriji - nadzorovana obravnava v domačem okolju - smiselna uporaba ZPP
Zdravljenje osebe v nadzorovani obravnavi je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, če se je že zdravila v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, če je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali če je huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju. Sodišče je ugotovilo, da so vsi pogoji podani in svoje ugotovitve natančno, jasno in prepričljivo obrazložilo.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor zoper novo izvršilno sredstvo - obrazloženost ugovora - domneva resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb
Domneva resničnosti navedb dolžnika v ugovoru se ne nanaša na dolžnikove ugovore materialnopravne narave ali na materialnopravna pravila.
zahteva za izločitev izvedenca - izjava stranke - določitev izvedenca
Zahteva stranke za izločitev izvedenca (po določilih 247. člena ZPP) in izjava stranke v okviru možnosti za izjavo, ki jo strankam pred odločitvijo koga bo vzelo za izvedenca da sodišče (po drugem odstavku 244. člena ZPP) pomenita različna procesna dejanja pravdnih strank. Trditev, da je izvedenec nestrokoven, da je svoje delo slabo opravil, da je publiciral neko stališče, ki je za stranko neugodno, v nobenem primeru ne more biti razlog za izločitev izvedenca.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved - sodna razveza - denarno povračilo
Dejanski razlog odpovedi je bil, kljub sicer slabemu finančnemu stanju tožene stranke, v tem, da tožnik ni podal soglasja k podpisu pooblastila v razmerju do carinske uprave, s katerim bi dejansko lahko opravljal delo vodenja trošarinskega skladišča po pogodbi o zaposlitvi. Ta razlog pa ni poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odsvojitve in obremenitve dolžnikove nepremičnine. - obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve - subjektivna nevarnost - subjektivna odgovornost
Preuranjen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik zatrjevanega (da je predmetna nepremičnina edino toženčevo premoženje, da slednji nima denarja, da prodaja nepremičnino in bo nato vse razprodal oziroma zapravil), tudi ni z ničemer izkazal, temveč da gre za gole domneve tožnika, ki jim sodišče ne more slediti. Kot je razvidno iz predloga za izdajo začasne odredbe in je izpostavljeno tudi v pritožbi, je namreč tožnik v zvezi z gornjimi navedbami predlagal zaslišanje strank in bodočega kupca, ki naj bi bil po njegovih podatkih B. K.. Sodišče prve stopnje pa ni niti obrazložilo, zakaj s tema predlaganima dokazoma tožnik ne bi izkazal zatrjevanega.
ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - relevantni ugovorni razlogi - izvršba na nepremičnine - sorazmernost
Potrditi je razloge sodišča prve stopnje, da zgolj nizka vrednost terjatve sama po sebi glede na določbe ZIZ izvršbe na nepremičnino ne preprečuje, saj je potrebno v vsakem primeru upoštevati vse okoliščine primera. Ob tem da iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so dolžnikove nepremičnine obremenjene s številnimi hipotekami in so predmet prodaje v štirih drugih izvršilnih postopki ter da predmetne nepremičnine ne predstavljajo dolžnikovega doma, so pritožbene trditve o nesorazmernosti izvršbe zaradi nizke vrednosti izterjevane terjatve ter visoke vrednosti predmetov izvršbe, v tej fazi izvršbe neutemeljene.
ZDR-1 v 177. členu ureja odškodninsko odgovornost delavcev in določa, da je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali s hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti. Dokazno breme, da je delavec povzročil škodo delodajalcu bodisi namenoma ali s hude malomarnosti je na delodajalcu, pri čemer mora delodajalec dokazati vse štiri elemente odškodninske odgovornosti in sicer škodo, da jo je povzročil delavec namenoma ali s hude malomarnosti, da je delavec ravnal nedopustno ter da obstaja vzročna zveza med ravnanjem delavca in nastalo škodo.
prekinitev zapuščinskega postopka - sporna dejstva o veljavnosti oporoke
Iz vseh navedenih oporok, od katerih zapustnica nobene ni preklicala s kasnejšo oporoko (kasnejšimi oporokami), izhaja, da je zapustnica za oporočno dedinjo določilo hčer I. V. K., tudi v oporoki z dne 17. 4. 2018, ki jo pritožnika priznavata.
Gre za pet oporok zapustnice z različnimi datumi, s kasnejšimi oporokami zapustnica prejšnjih ni izrecno preklicala.
Sodišče prve stopnje pa ni ugotovilo katera so sporna dejstva med dediči, zaradi katerih pritožnika ne priznavata veljavnosti oporokam, razen oporoki z dne 17. 4. 2018. Odločitev sodišča prve stopnje tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi katerih je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek in pritožnika napotilo na pravdo, zato je obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD).