izterjava nadomestila preživnine - plačevanje preživnine - način plačevanja preživnine - nadomestilo preživnine za otroka
Ob pritožbenih navedbah dolžnika, da je upnika obvestil o rednem plačevanju preživnine zakoniti zastopnici otroka, pa sodišče druge stopnje dodaja, da ima dolžnik kot preživninski zavezanec zoper upnika sicer vse ugovore, ki bi jih imel zoper preživninskega upravičenca, saj zaradi prehoda preživninske terjatve preživninski zavezanec kot dolžnik ne more biti v slabšem položaju kot v razmerju do preživninskega upravičenca. Zato je v izvršilnem postopku sicer lahko pomembna tudi okoliščina, ali je dolžnik plačeval preživnino otroku (oziroma zakoniti zastopnici), ali ne.
stroški postopka - nujni enotni sosporniki - pripoznava zahtevka - povrnitev pravdnih stroškov - povod za tožbo - stroški, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji
Drži, da tretji toženec ni dal povoda za tožbo in je tožbeni zahtevek pripoznal, a je njegova pripoznava neučinkovita. Po presoji pritožbenega sodišča se v takšni situaciji za povrnitev stroškov tretjega toženca, ki je nujni in enotni sospornik (materialnopravno povezan z ostalima tožencema) ni mogoče opreti na 157. člen ZPP, ampak je o stroških tretjega toženca mogoče odločiti le na podlagi zanj ugodne razlage četrtega odstavka odstavka 161. člena ZPP v smeri, da mu ni treba kriti tožničinih stroškov. Ker tretji toženec ni dal povoda za tožbo (in je tožbeni zahtevek pripoznal že v odgovoru na tožbo) je obveznost povrnitve tožničinih pravdnih stroškov nastala le za prvega toženca, ki je dal povod za tožbo, ni pa tretji toženec zaradi svoje neločljive povezanosti z ostalima dvema tožencema upravičen do povrnitve svojih pravdnih stroškov od tožnice (po 157. členu ZPP), saj je tožnica s tožbenim zahtevkom zoper nujne in enotne sospornike v celoti uspela.
odgovornost bolnišnice - odgovornost za zdravniško napako - medicinska (zdravniška) strokovna napaka - obseg pojasnilne dolžnosti - kršitev pojasnilne dolžnosti - operativni poseg - nujna medicinska pomoč - okužba z bakterijo - medicinski zaplet - predlog za izločitev izvedenca
Sodišče ni vezano na predlog, kakšne stroke naj bo izvedenec, prav tako pa naziv specializacije ni bistven, saj je bistveno, da ima izvedenec ustrezno znanje za izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja.
Tožnikove zdravstvene težave ob prvem klicu, v katerem je povedal, da ga je zgrabil išias in se ne more premakniti, niso bile zadostna indikacija za odreditev urgentnega prevoza z rešilnim vozilom.
Obseg pojasnilne dolžnosti je treba presojati v luči dejstva, da zdravniki dežurne službe nujne medicinske pomoči s klicatelji nimajo neposrednega stika, zato je njihova obravnava omejena. V tej posledici pa je omejena tudi njihova pojasnilna dolžnost, saj v trenutku telefonskega pogovora diagnoza klicatelja še ni vzpostavljena, saj se diagnoza postavi samo s kliničnim pregledom.
Neizpolnitev oziroma nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je odškodninskopravno pomembna takrat, ko se uresniči tveganje, na katero pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda. Glede na to, da je pojasnilna dolžnost predpisana zato, da se pacient na podlagi relevantnih informacij lahko odloči za ali proti posegu, so ob upoštevanju obrazložitve sodišča prve stopnje, da tožnik ni trdil, da bi mu trenutno zdravstveno stanje lahko vzbudilo pomisleke glede operativnega posega ali bi ga vodilo v odločitev, da ne bi pristal na operativni poseg, vse pritožbene navedbe v zvezi s tem neutemeljene.
ZDR-1 v 177. členu ureja odškodninsko odgovornost delavcev in določa, da je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali s hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti. Dokazno breme, da je delavec povzročil škodo delodajalcu bodisi namenoma ali s hude malomarnosti je na delodajalcu, pri čemer mora delodajalec dokazati vse štiri elemente odškodninske odgovornosti in sicer škodo, da jo je povzročil delavec namenoma ali s hude malomarnosti, da je delavec ravnal nedopustno ter da obstaja vzročna zveza med ravnanjem delavca in nastalo škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00039760
ZPP člen 8, 213, 285. OZ člen 15, 18, 126, 190, 271, 393, 619, 642.
podjemna pogodba - obstoj pogodbenega razmerja - obnovitvena dela na nepremičnini - pogodbena stranka - neupravičena obogatitev - obogatitveni zahtevek - povečanje vrednosti nepremičnine - izpolnitev dolžnika ali tretjega - izpolnitveni zahtevek - solidarna obveznost - deljiva obveznost - pogodba v korist tretjega - pasivna legitimacija - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
Solidarnost obveznosti pride v poštev le, če je dogovorjena ali z zakonom določena. Solidarnost se torej nikoli ne presumira in je za njen obstoj vedno potreben poseben pravni temelj.
Pri obravnavani adaptaciji ni šlo za prehod premoženjske vrednosti brez pravnega temelja; prehod dela in materiala, ki je bil s strani tožeče stranke vgrajen pri prenovi stanovanjske hiše, je imel podlago v podjemni pogodbi.
Stranka, ki je na podlagi veljavne pogodbe opravila izpolnitev v korist tretje osebe, sama pa od sopogodbenika ni prejela izpolnitve, izpolnitvenega zahtevka ne more nadomestiti z zahtevkom iz neupravičene obogatitve zoper tretjo osebo.
Tretjemu, ki ni stranka pogodbenega razmera, je mogoče priznati obogatitveni (verzijski) zahtevek, čeprav je krit z zahtevkom iz kontrakta med dvema drugima osebama, če zahtevka iz kontrakta stranka ne doseže.
Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, je zoper sklep sodišča druge stopnje pritožba možna le v primeru, če sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo v ponovno sojenje (375.a člen ZPP), za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
ravnatelj - razrešitev s funkcije - nezakonita razrešitev
Svet zavoda je ugotovil, da je podan utemeljen sum, da je tožnica izvršila zakonske znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena KZ-1. V skladu z določilom VIII. člena veljavne pogodbe o zaposlitvi je bila odgovorna za zakonitost dela celotnega zavoda, torej bi morala biti prvi zgled zakonitosti opravljanja dela za vse ostale zaposlene v zavodu. Zato je Svet zavoda v celoti izgubil zaupanje vanjo, zaupanje pa je porušeno do te mere, da je sprožil postopek njene razrešitve in da je bila zoper tožnico tudi vložena kazenska ovadba.
Ker je bilo v 4. členu Pogodbe dogovorjeno, da bo izvajalec (tožeča stranka) opravljal posamezne strokovne naloge varstva pri delu na podlagi predhodnega pisnega naročila naročnika (tožene stranke), v katerem bodo določeni vrsta in obseg del ter rok za njihovo izvedbo, le vzpostavitev podjemnega razmerja tožeči stranki (oziroma pred sklenitvijo Pogodbe o prenosu prenosniku), kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, še ni predstavljala podlage za izvedbo posameznih strokovnih nalog iz varstva pri delu. Potrebno je bilo še predhodno pisno, ali kot je sodišče prve stopnje pravilno presodilo v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, ustno naročilo naročnika (tožene stranke).
Skladno z določilom 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze na katere opira svoj zahtevek. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pravilno upoštevalo, da je trditveno in dokazno breme o obstoju pisnega oziroma ustnega naročila za izvedbo strokovnih nalog varstva pri delu, ki so predmet vtoževanega računa, na tožeči stranki.
ZPP člen 274.. OZ člen 131.. ZDR-1 člen 138, 138/1.. ZPIZ-2 člen 124, 124/3.
čakanje na delo doma - nadomestilo za invalidnost - pravni interes
Glede na to, da tožnik navaja, da mu je tožena stranka odredila čakanje na delo doma, kljub temu da je zanj imela delo, tožnik uveljavlja zahtevek zaradi zatrjevanega kršenja pravic iz delovnega razmerja. Tožniku torej daje pravico vložiti tožbo na sodišče materialnopravna zakonodaja, ki ne pogojuje, da mora biti delavec zaradi ravnanja delodajalca materialno oškodovan, da mora biti v času odločanja sodišča še vedno na čakanju na delo doma, ali da se njegov delovnopravni status v času trajanja spora ne sme spremeniti tako, da bi sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, na katerem so upoštevane njegove zdravstvene omejitve. Zato sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati pravnega interesa za vložitev tožbe v smislu določbe 274. člena ZPP.
Po določbi prvega odstavka 138. člena ZDR-1 lahko delodajalec, če začasno, vendar najdlje za čas šestih mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more zagotavljati dela delavcem, z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma. Glede na navedeno pritožba tožene stranke pravilno navaja, da tožena stranka za tožnika ni imela (ustreznega) dela, čeprav je več kot eno leto po izdani odločbi ZPIZ-1 nadaljeval z delom na (neustreznem) delovnem mestu, na katerem niso bile upoštevane tožnikove omejitve.
Ker tožnik ni bil premeščen na drugo ustrezno delo, ne izpolnjuje pogojev za priznanje nadomestila za invalidnost, in sicer tretjega odstavka 124. člena ZPIZ-2, po katerem se nadomestilo za invalidnost zavarovancem izplačuje od začetka dela na drugem delovnem mestu, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti, kar izkazuje z novo pogodbo o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-5, 125, 125/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - obrazloženost - odpovedni razlog
ZDR-1 in ZJU ne predpisujeta nobenega posebnega postopka za spremljanje poskusnega dela. Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00039856
ZP-1 člen 21, 21/1, 21/2, 26, 26/6, 113a, 113b, 118, 118/1, 118/2. ZPrCP člen 106, 106/1, 106/2, 106/3.
zakonski znaki prekrška - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - priznanje prekrška - izvajanje dokazov - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - strokovni pregled - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - sankcija za prekršek - predkaznovanost - opomin - omilitev globe
Obdolženec je zagovor podal potem, ko je bil seznanjen, da je vsebnost njegove krvi pokazala prisotnost THC in je s svojim podpisom zapisnika o zaslišanju potrdil pravilnost zapisanega, zato so protispisne pritožbene navedbe, da obdolženčevo priznanje prekrška ni bilo jasno in popolno in sodišču ni bilo potrebno izvajati nadaljnjih dokazov v skladu s prvim odstavkom 118. člena ZP-1.
Postopek za prepoznavo znakov in simptomov prepovedanih drog ali prepovedanih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi je pomemben le za presojo utemeljenega suma storitve prekrška v prvi fazi postopka, ko sodišče izda sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja; medtem ko se gotovost o storitvi prekrška vožnje pod vplivom prepovedanih drog dokazuje le s strokovnim pregledom, katerega del je analiza krvi.
Glede na težo prekrška in dejstvo, da je bila pri obdolžencu ugotovljena vsebnost prepovedane droge THC v krvi (kar dokazuje, da jo je zaužil le malo pred vožnjo, ker se THC v krvi zadrži le nekaj ur), ne obstajajo posebne olajševalne okoliščine, ki bi prekršek delale posebno lahek.
V okviru splošnih pravil za odmero sankcije se kot obteževalna okoliščina upošteva predkaznovanost za katerikoli prometni prekršek.
Dolžnik neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da odvetniških stroškov sestave vloge upnika ni dolžan kriti. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da gre za potrebne izvršilne stroške upnika, katere je dolžnik dolžan povrniti upniku skladno s petim odstavkom 38. člena ZIZ, ki torej predstavlja pravno podlago izpodbijanega sklepa.
Toženec niti v pritožbi ne pojasni, kateri tožnikovi trditvi ali dokazu v postopku na prvi stopnji ni mogel ugovarjati. Upoštevaje razpravno načelo posledic svoje dokazne stiske ne more uspešno prevaliti na tožnika in še manj na sodišče.
Nedopustna grožnja, ki ji je bil izpostavljen pogodbenik pri sklepanju pogodbe, je razlog za njeno izpodbojnost, vendar toženec doslej razveljavitve posojilne pogodbe ni zahteval.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 121, 121/1, 383b, 400, 400/8, 401, 402, 403, 405, 405/3. ZPP člen 282. URS člen 22, 23, 156.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - legitimacija upravitelja - stečajni upravitelj kot poseben procesni organ - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - nepristop na narok - odsotnost z naroka - neudeležba na naroku - umik ugovora - fikcija umika - pravna fikcija - pravna domneva - nerelevantne pritožbene navedbe - skrajšanje preizkusnega obdobja - ugovor dolžnika - predlog za oceno ustavnosti - pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic - namenska razlaga - jezikovna razlaga - namen zakonodajalca - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - smiselna uporaba določb ZPP - specialna ureditev
ZFPPIPP v tretjem odstavku 405. člena določa: "Če se vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti ne udeleži naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, velja, da je umaknil ugovor proti odpustu obveznosti." Iz besedila zakona je povsem jasno, da beseda "velja" pomeni fikcijo in ne izpodbojne domneve. Ker gre za zakonsko fikcijo, sodišče druge stopnje ni kot pravno pomembnih upoštevalo pritožbenih razlogov o tem, da je upravitelj že v postopku pred sodiščem prve stopnje pojasnil sodišču, zakaj se ne bo udeležil naroka za obravnavanje ugovora.
Navedeno določilo ZFPPIPP je povsem jasno in je specialno uredilo položaj, ko mora vlagatelj ugovora pristopiti na narok, sicer se ugovor šteje za umaknjen. Pravila pravdnega postopka se podrejeno uporabljajo po prvem odstavku 121. člena ZFPPIPP le glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače. Smiselna uporaba določb pravdnega postopka v tem delu, to je glede naroka za obravnavanje ugovora in smiselno določb o glavni obravnavi oziroma poravnalnem naroku, ni primerna.
Sodišče druge stopnje le še pripominja, da je upravitelj po prvem odstavku 97. člena ZFPPIPP organ postopka zaradi insolventnosti. V procesnem smislu pa mu legitimacijo za vložitev ugovora v postopku odpusta obveznosti znotraj postopka osebnega stečaja podeljuje že sam zakon v 402. in 403. členu ZFPPIPP. Zato se mora enako kot upnik tudi udeležiti naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, sicer sodišče mora uporabiti tretji odstavek 405. člena ZFPPIPP in šteti ugovor za umaknjen.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor zoper novo izvršilno sredstvo - obrazloženost ugovora - domneva resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb
Domneva resničnosti navedb dolžnika v ugovoru se ne nanaša na dolžnikove ugovore materialnopravne narave ali na materialnopravna pravila.
Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 61, 62, 64, 78d.. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (2008) člen 3, 7, 8.
napredovanja - plačilo razlike plače - nova uvrstitev v plačni razred
Tožnik v obdobju, ko je bil pri toženi stranki zaposlen na podlagi pogodb sklenjenih za določen čas, ni nikoli napredoval in tudi nikoli od toženke napredovanja ni zahteval. Tožena stranka mu je tako ob prevedbi neupravičeno priznala 22. plačni razred, kar pa je s 1. 1. 2009 odpravila in tožniku priznala 20. plačni razred, kot je tožniku dejansko pripadal glede na delovno mesto, za katerega je imel pred prevedbo na nov plačni sistem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji 3. členu - določitev plačnih razredov skupine G med drugim določa, da se delovno mesto muzejskega vodnika (d. m. G025023) brez napredovanj uvrsti v plačni razred 20, z napredovanji pa do plačnega razreda 30. Ker tožnik do prevedbe na nov plačni sistem ni napredoval in tega pri toženi stranki tudi ni uveljavljal, ga je tožena stranka pravilno uvrstila v 20. plačni razred, zato tožnik zaradi nepriznanja napredovanj pri plačilu ni bil glede na določbe ZSPJS tudi v vtoževanem obdobju prikrajšan.
nadurno delo - neenakomerno razporejen delovni čas
Delodajalec ne more enostransko delavcu izplačevati nižjih pravic, kot mu gredo skladno z zakonom ali kolektivno pogodbo.
Ni mogoče slediti pritožbenemu ugovoru tožene stranke, da so bile pogodbe o zaposlitvi sestavljene na klasičnem obrazcu, ki opcije za neenakomerni delovni čas ni imel. Zakonodaja ne zavezuje delodajalca, da bi moral z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi na kakršnem koli obrazcu, mora pa biti pogodba o zaposlitvi skladna z delovnopravno zakonodajo in sicer z ZDR‑1, kolektivno pogodbo dejavnosti in splošnimi akti delodajalca.
ZDR-1 člen 36, 37, 130, 130/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - goljufija - direktni naklep - huda malomarnost - eventualni naklep - prevoz na delo in z dela
Tožnikova kršitev nima vseh znakov kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1, saj je eden izmed zakonskih znakov tega dejanja tudi direkten naklep storilca, da sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist.
Iz ravnanja tožnika ne izhaja, da bi kršil delovne obveznosti z namenom, da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist, izhaja pa, da je kršitev najmanj posledica njegove hude malomarnosti ali celo eventualnega naklepa. Tožnik je namreč vedel, da mora toženo stranko najkasneje v roku 8 dni obvestiti o spremembi podatkov o prihodih in odhodih z dela iz oziroma v drug kraj od tistega, o katerem je bila tožena stranka obveščena. Ker pa je tožnik vedel, da mu tožena stranka v obravnavnem obdobju obračunava stroške prevoza na delo in z dela po spornega dne izpolnjenih podatkih, in je to dopuščal, je torej v nastanek posledice privolil. Zato bi moralo sodišče prve stopnje presoditi tudi, ali ni to kršitev 37. člena ZDR-1, po katerem se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Prav tako pa se tudi ni opredelilo, ali ima tožnikovo ravnanje tudi naravo kršitve delovnih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi sklenjene s toženo stranko.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje
Dejstvo, da je stranka obremenjena z dolgovi, lahko sodišče v skladu z določbami 11. člena ZST-1 upošteva tako, da sodno takso zniža ali dovoli obročno ali odloženo plačilo sodne takse.
URS člen 26, 26/1, 36, 158. OZ člen 131. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. Uredba o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka v Občini Bohinj (2002) člen 4.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje upravnega organa - protipravno ravnanje nosilca oblasti - neobstoj elementov odškodninske odgovornosti - odločanje v upravnem postopku - inšpekcijski postopek - pravica do povračila škode - nedovoljena gradnja - Triglavski narodni park - odstranitev objekta - rušitev objekta - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - podzakonski akt - pravica do spoštovanja doma - sorazmernost posega - pasivna stvarna legitimacija
Do prisilne rušitve bungalova je prišlo na podlagi pravnomočno končanega inšpekcijskega postopka, ki je potekal zaradi tožnikove gradnje brez predpisanih gradbenih dovoljenj in v katerem so mu bile zagotovljene vse pravice, prav tako v njem ni prišlo do hujših kršitev. Vsako upravno odločanje, ki povzroči škodo, še ni samo po sebi protipravno. Protipravnost nastopi, ko nosilec oblasti prekorači svoj okvir zakonitega delovanja v taki meri, da tega ni mogoče opravičiti oziroma utemeljiti z značilnostmi samega upravnega ali pravnega sistema (kvalificirana stopnja napačnosti oziroma kršitve, ki so zavestne, namerne ali očitne).
Sporni objekt, v katerem je tožnik nezakonito bival in vanj brez dovoljenj (in soglasij) vlagal, je predstavljal nedovoljeno gradnjo, in je v primeru gradnje brez ustreznih upravnih že na podlagi predpisov o gradnji dovoljenj predvidena tudi sankcija rušitve takšne gradnje.
Pravica do doma ni absolutna pravica, saj je treba tehtati okoliščine primera, ki so pomembne za presojo, ali pomeni rušitev nesorazmeren poseg v tožnikovo pravico. Sodišče prve stopnje je tehtalo na eni strani tožnikovo pravico in na drugi strani pravico splošne koristi, ki jo je treba varovati in zagotoviti na tem občutljivem območju, ki predstavlja narodni park, v katerega načeloma (ampak zgolj v izjemnih primerih, ki so strogo določeni in obravnavani) ni dopustno posegati.