informativni seznam dolžnikovega premoženja - ustavitev izvršilnega postopka
Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno zatrjuje, da je zaradi pravočasno podanega predloga za predložitev informativnega seznama ustavitev izvršilnega postopka nezakonita. Glede na to, da iz podatkov spisa izhaja, da je upnik informativni seznam ter pozivni sklep prejel dne 22. 1. 2020, v danem roku pozivnega sklepa pa ni predlagal seznama premoženja oziroma novo izvršilno sredstvo, vsa že dovoljena sredstva izvršbe pa so pravnomočno ustavljena, je izpodbijano odločitev potrditi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00039760
ZPP člen 8, 213, 285. OZ člen 15, 18, 126, 190, 271, 393, 619, 642.
podjemna pogodba - obstoj pogodbenega razmerja - obnovitvena dela na nepremičnini - pogodbena stranka - neupravičena obogatitev - obogatitveni zahtevek - povečanje vrednosti nepremičnine - izpolnitev dolžnika ali tretjega - izpolnitveni zahtevek - solidarna obveznost - deljiva obveznost - pogodba v korist tretjega - pasivna legitimacija - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
Solidarnost obveznosti pride v poštev le, če je dogovorjena ali z zakonom določena. Solidarnost se torej nikoli ne presumira in je za njen obstoj vedno potreben poseben pravni temelj.
Pri obravnavani adaptaciji ni šlo za prehod premoženjske vrednosti brez pravnega temelja; prehod dela in materiala, ki je bil s strani tožeče stranke vgrajen pri prenovi stanovanjske hiše, je imel podlago v podjemni pogodbi.
Stranka, ki je na podlagi veljavne pogodbe opravila izpolnitev v korist tretje osebe, sama pa od sopogodbenika ni prejela izpolnitve, izpolnitvenega zahtevka ne more nadomestiti z zahtevkom iz neupravičene obogatitve zoper tretjo osebo.
Tretjemu, ki ni stranka pogodbenega razmera, je mogoče priznati obogatitveni (verzijski) zahtevek, čeprav je krit z zahtevkom iz kontrakta med dvema drugima osebama, če zahtevka iz kontrakta stranka ne doseže.
nasprotni udeleženci - pridobitev statusa udeleženca - pogoji za pridobitev statusa - pridobitev položaja udeleženca - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka
Po prvem odstavku 21. člena ZNP-1 so udeleženci v nepravdnem postopku predlagatelj postopka, oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec), oseba, glede katere se vodi postopek oziroma oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet.
Navedena določba razlikuje med formalnimi in materialnimi udeleženci. Prvi pridobijo položaj udeleženca bodisi po volji predlagatelja bodisi na podlagi zakona. Drugi pridobijo položaj udeleženca v nepravdnem postopku, če izkažejo pravni interes. Le v drugem primeru je torej udeležba pogojena z obstojem pravnega interesa. Zgolj na to situacijo se nanašajo določbe 22. člena ZNP-1, ki predvidevajo odločitev sodišča o obstoju pravnega interesa, ter urejajo predpostavke za tako odločitev in položaj osebe, ki želi pridobiti položaj udeleženca v postopku, do trenutka, ko bo sodišče odločilo o njenem predlogu.
Pridobitev položaja nasprotnega udeleženca ni pogojena z obstojem pravnega interesa. Zadostuje vloga predlagatelja, v kateri določeno osebo označi kot nasprotnega udeleženca. Z nasprotovanjem tej vlogi taka oseba ne more doseči, da ne bi imela položaja nasprotnega udeleženca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040148
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11.
alternativna izvršitev kazni zapora - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - izvršitev izrečene zaporne kazni - opravičljivi razlogi - način izvršitve kazni zapora
Kot je v točki II izpodbijanega sklepa obširno pojasnilo že prvostopno sodišče se je obsojenka ves čas izmikala in ni kazala prav nobenega interesa opravljati delo v splošno korist, saj se na dogovorjene termine na probacijski enoti ni oglašala, na klice se ni odzivala, na dogovorjene sestanke ni prihajala. Za svoje odsotnosti ni izkazala opravičljivih razlogov in tudi v pritožbi obsojenka ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča.
V delu, ko pritožnik sicer utemeljeno opozarja na zaostritev kaznovalne politike v zvezi s kaznivim dejanjem, za katero je bil obtoženi A. A. spoznan za krivega, višje sodišče ugotavlja, da je bila obtožencu odmerjena kazen v skladu z veljavno zakonodajo v času izvršitve le tega, zato poznejša sprememba zakonodaje, četudi v obliki ostrejšega sankcioniranja, na obtožencu izrečeno kazen ni imela nobenega vpliva, ga pa morebiti utegne imeti v primeru vnovičnega odločanja obtoženca ali drugih storilcev za izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj.
Dolžnik neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da odvetniških stroškov sestave vloge upnika ni dolžan kriti. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da gre za potrebne izvršilne stroške upnika, katere je dolžnik dolžan povrniti upniku skladno s petim odstavkom 38. člena ZIZ, ki torej predstavlja pravno podlago izpodbijanega sklepa.
prekinitev zapuščinskega postopka - sporna dejstva o veljavnosti oporoke
Iz vseh navedenih oporok, od katerih zapustnica nobene ni preklicala s kasnejšo oporoko (kasnejšimi oporokami), izhaja, da je zapustnica za oporočno dedinjo določilo hčer I. V. K., tudi v oporoki z dne 17. 4. 2018, ki jo pritožnika priznavata.
Gre za pet oporok zapustnice z različnimi datumi, s kasnejšimi oporokami zapustnica prejšnjih ni izrecno preklicala.
Sodišče prve stopnje pa ni ugotovilo katera so sporna dejstva med dediči, zaradi katerih pritožnika ne priznavata veljavnosti oporokam, razen oporoki z dne 17. 4. 2018. Odločitev sodišča prve stopnje tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi katerih je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek in pritožnika napotilo na pravdo, zato je obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD).
ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - relevantni ugovorni razlogi - sorazmernost posega v zasebno lastnino
Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da je potrebno vsako izvršilno zadevo pri uveljavljanju ugovora nesorazmernosti posega v dolžnikovo premoženje ob dovolitvi izvršbe obravnavati individualno. V vsakem primeru je potrebno upoštevati vse okoliščine, saj le te vplivajo na zaključek o pomenu oziroma nujnosti sprejetega izvršilnega ukrepa v razmerju do pravice do mirnega uživanja premoženja. Glede na po sodišču prve stopnje ugotovljena in zgoraj povzeta relevantna dejstva, pa je kot pravilen potrditi tudi nadaljnji zaključek, da kljub relativno nizkim terjatvam v zadevah I 189/2015 ter I 136/2016 ne gre za nesorazmeren poseg v dolžnikovo lastnino, saj milejšega ukrepa v konkretni fazi izvršilnega postopka (dovolitev izvršbe) ni mogoče izbrati in tako pravično ravnotežje med zasledovanim ciljem in uporabljenim ukrepom ni bilo porušeno.
odgovornost bolnišnice - odgovornost za zdravniško napako - medicinska (zdravniška) strokovna napaka - obseg pojasnilne dolžnosti - kršitev pojasnilne dolžnosti - operativni poseg - nujna medicinska pomoč - okužba z bakterijo - medicinski zaplet - predlog za izločitev izvedenca
Sodišče ni vezano na predlog, kakšne stroke naj bo izvedenec, prav tako pa naziv specializacije ni bistven, saj je bistveno, da ima izvedenec ustrezno znanje za izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja.
Tožnikove zdravstvene težave ob prvem klicu, v katerem je povedal, da ga je zgrabil išias in se ne more premakniti, niso bile zadostna indikacija za odreditev urgentnega prevoza z rešilnim vozilom.
Obseg pojasnilne dolžnosti je treba presojati v luči dejstva, da zdravniki dežurne službe nujne medicinske pomoči s klicatelji nimajo neposrednega stika, zato je njihova obravnava omejena. V tej posledici pa je omejena tudi njihova pojasnilna dolžnost, saj v trenutku telefonskega pogovora diagnoza klicatelja še ni vzpostavljena, saj se diagnoza postavi samo s kliničnim pregledom.
Neizpolnitev oziroma nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je odškodninskopravno pomembna takrat, ko se uresniči tveganje, na katero pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda. Glede na to, da je pojasnilna dolžnost predpisana zato, da se pacient na podlagi relevantnih informacij lahko odloči za ali proti posegu, so ob upoštevanju obrazložitve sodišča prve stopnje, da tožnik ni trdil, da bi mu trenutno zdravstveno stanje lahko vzbudilo pomisleke glede operativnega posega ali bi ga vodilo v odločitev, da ne bi pristal na operativni poseg, vse pritožbene navedbe v zvezi s tem neutemeljene.
Toženka se zavzema za to, da bi se njen odgovor na tožbo štel za pravočasnega, saj z zatrjevanjem prevzema sodnega pisanja s strani napačne (pravne) osebe pravzaprav uveljavlja upravičen vzrok za zamudo roka za odgovor na tožbo, kar pa bi lahko dosegla kvečjemu z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje (s tem, da je sodna praksa s tem v zvezi glede presoje zapletov, ki nastanejo na naslovu prevzemnika pisanj, zelo stroga) in ne na podlagi pritožbe zoper zamudno sodbo.
pogodba o faktoringu - pogodba o prevzemu dolga - ugotovitev obstoja terjatve - odstop terjatve (cesija) - bodoča terjatev - fiktivni pravni posel - pripoznava dolga - ugovor neizpolnitve - odpoved pravici do ugovora - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče na tem mestu ugotavlja (kot pravilno izpostavlja tudi pritožba), da je Vrhovno sodišče RS v citirani sodni praksi (točka 21 obrazložitve izpodbijane sodbe) sicer zavzelo stališče, da pripoznava dolga dolžniku ugovorov ne jemlje sama po sebi oz. avtomatično, je pa hkrati (očitno) dopustilo možnost izrecne odpovedi ugovorom s strani dolžnika (prim. 13. točko obrazložitve sklepa VSRS III Ips 60/2016 z dne 25. 10. 2016). Tudi pritožbeno sodišče je stališča, da se je mogoče (poleg pripoznave dolga) veljavno odpovedati tudi določenim ugovorom, kar načeloma smiselno izhaja tudi iz stališča VSL v sodbi I Cpg 529/2017 z dne 22. 11. 2018.
Po presoji pritožbenega sodišča je pravkar izpostavljeno razlogovanje sodišča prve stopnje o neobstoječem dolgu (dolgu, ki nikoli ni nastal oz. obstajal) materialnopravno zmotno. Medsebojne terjatve pogodbenih strank namreč nastanejo že s samo sklenitvijo pravnega posla, le zapadejo običajno kasneje. Navedeno pomeni, da tudi če prodajalec še ni izpolnil dogovorjene dobave blaga, to nima za posledico, da nasprotna terjatev za plačilo (še) ne obstaja. Terjatev obstaja v dogovorjeni višini, njena zapadlost pa je odvisna od pogodbenega dogovora.
izbrisna tožba - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine
Prepoved odtujitve in obremenitve lastninske pravice po drugem odstavku 38. člena SPZ zavezuje le prvega lastnika, vsebinsko enaka pa je bila v tem delu tudi določba paragrafa 364c ODZ.
stroški postopka - nujni enotni sosporniki - pripoznava zahtevka - povrnitev pravdnih stroškov - povod za tožbo - stroški, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji
Drži, da tretji toženec ni dal povoda za tožbo in je tožbeni zahtevek pripoznal, a je njegova pripoznava neučinkovita. Po presoji pritožbenega sodišča se v takšni situaciji za povrnitev stroškov tretjega toženca, ki je nujni in enotni sospornik (materialnopravno povezan z ostalima tožencema) ni mogoče opreti na 157. člen ZPP, ampak je o stroških tretjega toženca mogoče odločiti le na podlagi zanj ugodne razlage četrtega odstavka odstavka 161. člena ZPP v smeri, da mu ni treba kriti tožničinih stroškov. Ker tretji toženec ni dal povoda za tožbo (in je tožbeni zahtevek pripoznal že v odgovoru na tožbo) je obveznost povrnitve tožničinih pravdnih stroškov nastala le za prvega toženca, ki je dal povod za tožbo, ni pa tretji toženec zaradi svoje neločljive povezanosti z ostalima dvema tožencema upravičen do povrnitve svojih pravdnih stroškov od tožnice (po 157. členu ZPP), saj je tožnica s tožbenim zahtevkom zoper nujne in enotne sospornike v celoti uspela.
ZZK-1 člen 125.a, 125.c. ZPP člen 105.b. Pravilnik o zemljiški knjigi (2011) člen 11, 11/1, 11/2, 13.
zemljiškoknjižni postopek - obvezno vlaganje elektronskih pisanj - vložitev ugovora po odvetniku - varen elektronski podpis
V obravnavanem primeru je bil ugovor vložen elektronsko, torej je bil tudi digitalno podpisan z varnim elektronskim podpisom, kot utemeljeno izpostavlja pritožnik, ki je po odvetniku, ki je elektronsko vlogo vložil kot zunanji kvalificiran uporabnik, vložil ugovor. Vloge preko portala namreč ni mogoče oddati, če ta ni elektronsko podpisana
izterjava nadomestila preživnine - plačevanje preživnine - način plačevanja preživnine - nadomestilo preživnine za otroka
Ob pritožbenih navedbah dolžnika, da je upnika obvestil o rednem plačevanju preživnine zakoniti zastopnici otroka, pa sodišče druge stopnje dodaja, da ima dolžnik kot preživninski zavezanec zoper upnika sicer vse ugovore, ki bi jih imel zoper preživninskega upravičenca, saj zaradi prehoda preživninske terjatve preživninski zavezanec kot dolžnik ne more biti v slabšem položaju kot v razmerju do preživninskega upravičenca. Zato je v izvršilnem postopku sicer lahko pomembna tudi okoliščina, ali je dolžnik plačeval preživnino otroku (oziroma zakoniti zastopnici), ali ne.
ravnatelj - razrešitev s funkcije - nezakonita razrešitev
Svet zavoda je ugotovil, da je podan utemeljen sum, da je tožnica izvršila zakonske znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena KZ-1. V skladu z določilom VIII. člena veljavne pogodbe o zaposlitvi je bila odgovorna za zakonitost dela celotnega zavoda, torej bi morala biti prvi zgled zakonitosti opravljanja dela za vse ostale zaposlene v zavodu. Zato je Svet zavoda v celoti izgubil zaupanje vanjo, zaupanje pa je porušeno do te mere, da je sprožil postopek njene razrešitve in da je bila zoper tožnico tudi vložena kazenska ovadba.
Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, je zoper sklep sodišča druge stopnje pritožba možna le v primeru, če sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo v ponovno sojenje (375.a člen ZPP), za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
Za presojo zakonitosti in pravilnosti izpodbijanega sklepa o izročitvi, ki ga je sodišče izdalo po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine, je relevantno zgolj, ali je bila prodaja nepremičnine opravljena po pravilih iz 181. do 189. člena ZIZ, ali je bil sklep o domiku izdan skladno z določbo 189. člena ZIZ ter ali je kupec položil kupnino kot to določa 191. člen ZIZ.
poseg v osebnostno pravico - nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - višina nepremoženjske škode - nepremoženjska škoda
Zadeve iz sodne prakse, ki jih izpostavlja tožnik, in tudi siceršnje zadeve iz sodne prakse so nekoliko drugačne, saj gre ponavadi za posege v osebnostne pravice v javnosti (v medijih, pred gledalci, ipd.), vendar v konkretnem primeru ni mogoče zanemariti dolgotrajnih posledic, ki jih je utrpel tožnik v obliki nevšečnosti zaradi zdravljenja, strahu in duševnih bolečin zaradi posega v osebnostne pravice. Zato je utemeljeno pritožbeno zavzemanje, da se tožniku prizna vsa zahtevana odškodnina za nepremoženjska škodo. Po presoji pritožbenega sodišča tako znaša primerna denarna odškodnina pri tožniku za pretrpljene nevšečnosti med zdravljenjem 500,00 EUR (0,4 PNP) in 1.400,00 EUR za duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice (1,2 PNP), kar znaša skupaj s pritožbeno neizpodbijano odškodnino za strah (200,00 EUR, 0,2 PNP) cca. 1,8 PNP.