• Najdi
  • <<
  • <
  • 50
  • od 50
  • 981.
    VSL Sklep PRp 237/2020
    5.11.2020
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL00039804
    ZP-1 člen 20a, 67, 67/2, 192a, 192a/1, 192a/4, 192a/7. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4.
    nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - vročanje - obvestilo o vročitvi - pravilnost vročitve - izpodbijanje pravilnosti vročilnice
    Pristnost dokazov o vročitvi pisanja (vročilnice oziroma obvestila organu o vročitvi) je mogoče ovreči le s konkretnimi trditvami o razlogih za neverodostojnost (npr. da zapis na vročilnici oziroma obvestilu organu o vročitvi ni resničen oziroma je pomanjkljiv) in s predlaganjem dokazov, s katerimi se ta dejstva dokazujejo.
  • 982.
    VDSS Sodba Pdp 382/2020
    5.11.2020
    DELOVNO PRAVO
    VDS00041852
    ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-5, 125, 125/4.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - obrazloženost - odpovedni razlog
    ZDR-1 in ZJU ne predpisujeta nobenega posebnega postopka za spremljanje poskusnega dela. Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec.
  • 983.
    VSL Sklep I Cp 1708/2020
    5.11.2020
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00040055
    ZNP-1 člen 21, 22.
    nasprotni udeleženci - pridobitev statusa udeleženca - pogoji za pridobitev statusa - pridobitev položaja udeleženca - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka
    Po prvem odstavku 21. člena ZNP-1 so udeleženci v nepravdnem postopku predlagatelj postopka, oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec), oseba, glede katere se vodi postopek oziroma oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet.

    Navedena določba razlikuje med formalnimi in materialnimi udeleženci. Prvi pridobijo položaj udeleženca bodisi po volji predlagatelja bodisi na podlagi zakona. Drugi pridobijo položaj udeleženca v nepravdnem postopku, če izkažejo pravni interes. Le v drugem primeru je torej udeležba pogojena z obstojem pravnega interesa. Zgolj na to situacijo se nanašajo določbe 22. člena ZNP-1, ki predvidevajo odločitev sodišča o obstoju pravnega interesa, ter urejajo predpostavke za tako odločitev in položaj osebe, ki želi pridobiti položaj udeleženca v postopku, do trenutka, ko bo sodišče odločilo o njenem predlogu.

    Pridobitev položaja nasprotnega udeleženca ni pogojena z obstojem pravnega interesa. Zadostuje vloga predlagatelja, v kateri določeno osebo označi kot nasprotnega udeleženca. Z nasprotovanjem tej vlogi taka oseba ne more doseči, da ne bi imela položaja nasprotnega udeleženca.
  • 984.
    VDSS Sodba Pdp 462/2020
    5.11.2020
    DELOVNO PRAVO
    VDS00042601
    ZPP člen 274.. OZ člen 131.. ZDR-1 člen 138, 138/1.. ZPIZ-2 člen 124, 124/3.
    čakanje na delo doma - nadomestilo za invalidnost - pravni interes
    Glede na to, da tožnik navaja, da mu je tožena stranka odredila čakanje na delo doma, kljub temu da je zanj imela delo, tožnik uveljavlja zahtevek zaradi zatrjevanega kršenja pravic iz delovnega razmerja. Tožniku torej daje pravico vložiti tožbo na sodišče materialnopravna zakonodaja, ki ne pogojuje, da mora biti delavec zaradi ravnanja delodajalca materialno oškodovan, da mora biti v času odločanja sodišča še vedno na čakanju na delo doma, ali da se njegov delovnopravni status v času trajanja spora ne sme spremeniti tako, da bi sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, na katerem so upoštevane njegove zdravstvene omejitve. Zato sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati pravnega interesa za vložitev tožbe v smislu določbe 274. člena ZPP.

    Po določbi prvega odstavka 138. člena ZDR-1 lahko delodajalec, če začasno, vendar najdlje za čas šestih mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more zagotavljati dela delavcem, z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma. Glede na navedeno pritožba tožene stranke pravilno navaja, da tožena stranka za tožnika ni imela (ustreznega) dela, čeprav je več kot eno leto po izdani odločbi ZPIZ-1 nadaljeval z delom na (neustreznem) delovnem mestu, na katerem niso bile upoštevane tožnikove omejitve.

    Ker tožnik ni bil premeščen na drugo ustrezno delo, ne izpolnjuje pogojev za priznanje nadomestila za invalidnost, in sicer tretjega odstavka 124. člena ZPIZ-2, po katerem se nadomestilo za invalidnost zavarovancem izplačuje od začetka dela na drugem delovnem mestu, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti, kar izkazuje z novo pogodbo o zaposlitvi.
  • 985.
    VSM Sklep I Cpg 169/2020
    5.11.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00040335
    ZPP člen 7, 355, 355/1. OZ člen 121, 121/2.
    pogodba o faktoringu - pogodba o prevzemu dolga - ugotovitev obstoja terjatve - odstop terjatve (cesija) - bodoča terjatev - fiktivni pravni posel - pripoznava dolga - ugovor neizpolnitve - odpoved pravici do ugovora - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Pritožbeno sodišče na tem mestu ugotavlja (kot pravilno izpostavlja tudi pritožba), da je Vrhovno sodišče RS v citirani sodni praksi (točka 21 obrazložitve izpodbijane sodbe) sicer zavzelo stališče, da pripoznava dolga dolžniku ugovorov ne jemlje sama po sebi oz. avtomatično, je pa hkrati (očitno) dopustilo možnost izrecne odpovedi ugovorom s strani dolžnika (prim. 13. točko obrazložitve sklepa VSRS III Ips 60/2016 z dne 25. 10. 2016). Tudi pritožbeno sodišče je stališča, da se je mogoče (poleg pripoznave dolga) veljavno odpovedati tudi določenim ugovorom, kar načeloma smiselno izhaja tudi iz stališča VSL v sodbi I Cpg 529/2017 z dne 22. 11. 2018.

    Po presoji pritožbenega sodišča je pravkar izpostavljeno razlogovanje sodišča prve stopnje o neobstoječem dolgu (dolgu, ki nikoli ni nastal oz. obstajal) materialnopravno zmotno. Medsebojne terjatve pogodbenih strank namreč nastanejo že s samo sklenitvijo pravnega posla, le zapadejo običajno kasneje. Navedeno pomeni, da tudi če prodajalec še ni izpolnil dogovorjene dobave blaga, to nima za posledico, da nasprotna terjatev za plačilo (še) ne obstaja. Terjatev obstaja v dogovorjeni višini, njena zapadlost pa je odvisna od pogodbenega dogovora.
  • 986.
    VSM Sklep I Ip 679/2020
    5.11.2020
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00041687
    ZIZ člen 181, 182, 183, 184, 185, 186, 187, 188, 189, 191.
    domik in izročitev nepremičnine
    Za presojo zakonitosti in pravilnosti izpodbijanega sklepa o izročitvi, ki ga je sodišče izdalo po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine, je relevantno zgolj, ali je bila prodaja nepremičnine opravljena po pravilih iz 181. do 189. člena ZIZ, ali je bil sklep o domiku izdan skladno z določbo 189. člena ZIZ ter ali je kupec položil kupnino kot to določa 191. člen ZIZ.
  • 987.
    VSL Sklep Rg 183/2020
    5.11.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00039832
    ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1, 32, 32/2, 32/2-7, 57, 57/1, 481, 481/1, 481/1-1.
    pristojnost in sestava sodišča - spor o pristojnosti - okrožno sodišče - postopek v gospodarskih sporih - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - spor iz najema nepremičnine - pristojnost v sporih o nepremičninah
    V skladu s prvim odstavkom 57. člena ZPP je za sojenje v sporih iz najema nepremičnin določena izključna krajevna pristojnost sodišča, na območju katerega leži nepremičnina, to pa je Okrožno sodišče v Kopru. Zato je navedeno okrožno sodišče stvarno in izključno krajevno pristojno za sojenje v obravnavanem primeru.
  • 988.
    VSM Sklep IV Kp 31275/2016-195
    5.11.2020
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00041736
    URS člen 31. ZKP člen 506, 506/4.
    preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - krivdni stroški
    Triletna preizkusna doba v okviru katere je bil obsojenec dolžan izpolniti poseben pogoj, da redno plačuje zapadle mesečne obroke preživnine, je potekla 19. 10. 2019, sodišče prve stopnje pa je v obrazložitvi sklepa II Kr 31275/2016 z dne 27. 9. 2019, ki je postal pravnomočen 16. 11. 2019 in s katerim je na podlagi četrtega odstavka 506. člena ZKP postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo, zapisalo, da je na naroku dne 27. 9. 2019 zakonita zastopnica mladoletnega oškodovanca povedala, da so vse obveznosti, zapadle do dneva naroka, izpolnjene, državna tožilka pa je predlagala ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe. Pritrditi je obsojencu, da ob takem stanju stvari ni bilo zakonsko utemeljenih razlogov za novo uvedbo postopka za preklic pogojne obsodbe, ker so bile obveznosti, ki so mu bile naložene z izrekom pogojne obsodbe in z njo določenega posebnega pogoja, v celoti že izpolnjene.
  • 989.
    VSC Sklep I Ip 350/2020
    5.11.2020
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00042719
    ZIZ člen 208, 208/1.
    izvršba na nepremičnine - sklep o poplačilu
    Dejstvo, da se v vodilni in pristopljenih izvršilnih zadevah opravlja izvršba za izterjavo terjatev različnih upnikov bodisi zoper prvega dolžnika bodisi drugo dolžnico bodisi zoper prvega dolžnika in drugo dolžnico na vsaki izmed njiju do ½ solastni nepremičnini, je potrebno upoštevati pri poplačilu terjatev upnikov iz kupnine na dražbi prodane nepremičnine. Poplačilo se mora opraviti ločeno za upnike prvega dolžnika iz njegove solastne nepremičnine in za upnike druge dolžnice iz njene solastne nepremičnine.
  • 990.
    VSL Sodba II Cp 1546/2020
    5.11.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSL00040406
    SZ-1 člen 103. OZ člen 190. ZPP člen 199, 202.
    odpoved najemne pogodbe - zahtevek za izpraznitev stanovanja - aktivna legitimacija - pomanjkanje aktivne legitimacije - pridobitev lastninske pravice - neupravičena obogatitev - stranska intervencija - sosporniška intervencija
    Tožnik s pogodbo o prenosu lastninske pravice še ni pridobil lastninske pravice in s tem ni vstopil v položaj najemodajalca.

    Skladno s 103. členom SZ-1 lahko odpoved najemne pogodbe zahteva lastnik.

    Neobstoj aktivne legitimacije tožnika ne more biti saniran z vstopom stranskega intervenienta, ki ni stranka postopka.
  • 991.
    VSC Sodba Cp 350/2020
    5.11.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSC00040158
    ZZK-1 člen 47, 243. SPZ člen 38, 38/2.
    izbrisna tožba - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine
    Prepoved odtujitve in obremenitve lastninske pravice po drugem odstavku 38. člena SPZ zavezuje le prvega lastnika, vsebinsko enaka pa je bila v tem delu tudi določba paragrafa 364c ODZ.
  • 992.
    VSC Sklep I Ip 383/2020
    5.11.2020
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00041492
    ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1.
    ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - relevantni ugovorni razlogi - sorazmernost posega v zasebno lastnino
    Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da je potrebno vsako izvršilno zadevo pri uveljavljanju ugovora nesorazmernosti posega v dolžnikovo premoženje ob dovolitvi izvršbe obravnavati individualno. V vsakem primeru je potrebno upoštevati vse okoliščine, saj le te vplivajo na zaključek o pomenu oziroma nujnosti sprejetega izvršilnega ukrepa v razmerju do pravice do mirnega uživanja premoženja. Glede na po sodišču prve stopnje ugotovljena in zgoraj povzeta relevantna dejstva, pa je kot pravilen potrditi tudi nadaljnji zaključek, da kljub relativno nizkim terjatvam v zadevah I 189/2015 ter I 136/2016 ne gre za nesorazmeren poseg v dolžnikovo lastnino, saj milejšega ukrepa v konkretni fazi izvršilnega postopka (dovolitev izvršbe) ni mogoče izbrati in tako pravično ravnotežje med zasledovanim ciljem in uporabljenim ukrepom ni bilo porušeno.
  • 993.
    VSC Sodba Cp 323/2020
    5.11.2020
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00039971
    OZ člen 131, 131/1.
    odmera nepremoženjske škode - škoda povzročena v pretepu - udarec s palico - krivdna odgovornost
    Tožnik, ki je bil v škodnem dogodku star 47 let, v času razsoje pred sodiščem prve stopnje pa 52 let, je v škodnem dogodku utrpel zlom zunanjega gležnja levo in pretrgano deltoidno vez, kar predstavlja hudo poškodbo po Fischerjevi klasifikaciji. Ob ugotovljeni intenzivnosti in trajanju utrpelih in bodočih telesnih bolečin in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem (kot izhajajo iz točk 30, 31 in 32 obrazložitve sodbe) in jih pritožbeno sodišče ponovno ne povzema, je tožniku iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem odmerilo denarno odškodnino v višini 7.000,00 EUR. Ob v točki 36 obrazložitve sodbe ugotovljenem obsegu tožnikovega utrpelega primarnega in sekundarnega strahu je tožniku iz naslova strahu odmerilo denarno odškodnino v višini 800,00 EUR. Za obseg duševnega trpljenja, kot ga je ugotovilo v točki 42 obrazložitve, pa je tožniku iz naslova duševnih bolečin zaradi okrnitve pravice do osebnega dostojanstva in varnosti odmerilo denarno odškodnino v višini 100,00 EUR.
  • 994.
    VSL Sklep I Cp 1241/2020
    5.11.2020
    DEDNO PRAVO
    VSL00040300
    ZD člen 221, 221/1. Pravilnik o identifikaciji in registraciji goveda (2016) člen 3, 3/1.
    dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - oporočno dedovanje - živina - imetnik živali - nosilec kmetijskega gospodarstva
    Kaj je pozneje najdeno premoženje, je v teoriji in novejši sodni praksi jasno - ni treba, da gre za premoženje, ki je bilo (dobesedno) najdeno pozneje, bistveno je, da zapuščinsko sodišče ob izdaji sklepa o dedovanju zanj ni vedelo, ne glede na to, ali so v času zapuščinske obravnave za to premoženje vedeli dediči.

    Imetnik živali je pravna ali fizična oseba, ki je odgovorna za govedo, ni pa nujno, da je tudi njihov lastnik.
  • 995.
    VSL Sklep in sodba I Cp 1807/2020
    5.11.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00039916
    SPZ člen 42, 43. ZPP člen 12, 285.
    varstvo lastninske pravice na delu stvari - pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - nakup nepremičnine v izvršilnem postopku - pridobitev nepremičnine na javni dražbi - materialno procesno vodstvo - pomoč prava neuki stranki - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je pravilno utemeljena s pojasnilom, da ima v konkurenci originarne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem in z nakupom v izvršilnem postopku (na podlagi sklepa o izročitvi, t. j. odločbe državnega organa) prednost slednje navedeni način, ki je varovan tudi v konkretnem postopku.

    V obravnavani zadevi ni bilo potrebno materialno procesno vodstvo, saj dejstva niso pomanjkljiva oziroma dodatno navedena dejstva ne bi mogla vplivati na tožnikov uspeh. Tožnik je navedel vsa dejstva, ki so pravno relevantna. Zavrnitev zahtevka je narekovalo (že) dejstvo, da je tretji toženec lastninsko pravico pridobil z nakupom v izvršilnem postopku.
  • 996.
    VSC Sklep I Ip 330/2020
    5.11.2020
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSC00043047
    ZIZ člen 55, 55/1. ZFPPIPP člen 21, 21/2, 408, 408/2.
    ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - odpust obveznosti - zavarovane terjatve
    Odpust obveznosti učinkuje samo za nezavarovane terjatve, za zavarovane terjatve, pa odpust obveznosti ne učinkuje.
  • 997.
    VSL Sodba II Cpg 519/2020
    5.11.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00039620
    ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 142, 142/3, 142/6, 224, 224/1, 224/4.
    osebna vročitev - vročitev s fikcijo - vročilnica kot javna listina - vročilnica kot izkaz osebne vročitve - zanikanje prejema - dokazna moč vročilnice - izpodbijanje vročilnice
    Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi (vročilnica) je v smislu prvega odstavka 224. člena ZPP javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Skladno z določilom četrtega odstavka 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, vendar s pritožbeno navedbo, da je bila morda dopolnitev tožbe toženki opravljena na tak način, da je bila puščena v družinskem predalčniku tožene stranke, kjer pošto pobira tudi druga oseba, tega pritožnica ni storila. Sklicevanje na povzeto domnevanje je torej premalo za presojo, da so dejstva v javni listini (vročilnici) neresnično ugotovljena.
  • 998.
    VDSS Sodba Pdp 442/2020
    5.11.2020
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00041748
    Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 61, 62, 64, 78d.. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (2008) člen 3, 7, 8.
    napredovanja - plačilo razlike plače - nova uvrstitev v plačni razred
    Tožnik v obdobju, ko je bil pri toženi stranki zaposlen na podlagi pogodb sklenjenih za določen čas, ni nikoli napredoval in tudi nikoli od toženke napredovanja ni zahteval. Tožena stranka mu je tako ob prevedbi neupravičeno priznala 22. plačni razred, kar pa je s 1. 1. 2009 odpravila in tožniku priznala 20. plačni razred, kot je tožniku dejansko pripadal glede na delovno mesto, za katerega je imel pred prevedbo na nov plačni sistem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji 3. členu - določitev plačnih razredov skupine G med drugim določa, da se delovno mesto muzejskega vodnika (d. m. G025023) brez napredovanj uvrsti v plačni razred 20, z napredovanji pa do plačnega razreda 30. Ker tožnik do prevedbe na nov plačni sistem ni napredoval in tega pri toženi stranki tudi ni uveljavljal, ga je tožena stranka pravilno uvrstila v 20. plačni razred, zato tožnik zaradi nepriznanja napredovanj pri plačilu ni bil glede na določbe ZSPJS tudi v vtoževanem obdobju prikrajšan.
  • 999.
    VSL Sodba II Cp 1665/2020
    5.11.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00040806
    ZPP člen 7, 7/1, 286, 286/1, 350, 350/3. OZ člen 45, 45/1, 50, 50/1, 569, 569/1.
    posojilna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - izpodbojnost pogodbe - grožnja - prekoračitev tožbenega zahtevka - razpravno načelo - dokazna stiska
    Toženec niti v pritožbi ne pojasni, kateri tožnikovi trditvi ali dokazu v postopku na prvi stopnji ni mogel ugovarjati. Upoštevaje razpravno načelo posledic svoje dokazne stiske ne more uspešno prevaliti na tožnika in še manj na sodišče.

    Nedopustna grožnja, ki ji je bil izpostavljen pogodbenik pri sklepanju pogodbe, je razlog za njeno izpodbojnost, vendar toženec doslej razveljavitve posojilne pogodbe ni zahteval.
  • 1000.
    VSC Sklep I Ip 389/2020
    5.11.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00042904
    ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 111, 111/2. ZIZ člen 15.
    prepozna pritožba - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - zavrženje pritožbe
    Rok za vložitev pritožbe 8 dni je začel teči v sredo 23. 9. 2020 in se iztekel v sredo 30. 9. 2020. Dolžnik je pritožbo vložil po pošti priporočeno 2. 10. 2020. Ob obrazloženem je pritožba vložena po izteku pritožbenega roka, torej je pritožba prepozna.
  • <<
  • <
  • 50
  • od 50