obravnavanje pritožbe - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pomanjkanje pravnega interesa - procesna predpostavka - preizkus dovoljenosti in pravočasnosti pravnega sredstva - nedovoljenost pravnega sredstva
Udeleženka s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 večje pravne koristi oziroma boljšega položaja, kot ga je dobila z vsebinsko obravnavo svoje pritožbe, ne more doseči. Ker mora na procesno predpostavko dovoljenosti pravnega sredstva paziti sodišče po uradni dolžnosti, ta predpostavka pa ni izpolnjena, je bil udeleženkin predlog utemeljeno kot nedovoljen zavržen
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039275
ZKP člen 450b, 450b/2. KZ-1 člen 173, 173/1, 176, 176/1.
kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od 15 let - kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva - sporazum o priznanju krivde - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja
Iz določbe drugega odstavka člena 450.b ZKP sicer izhaja, da predmet sporazuma o priznanju krivde med drugim ne more biti pravna opredelitev kaznivega dejanja, vendar, kot je bilo že predhodno pojasnjeno, je zoper obtoženca bila vložena obtožnica že 14. 4. 2014 in je obtoženec bil ves čas uvedbe postopka nedvomno seznanjen, katera kazniva dejanja se mu očitajo in kakšna je njihova pravna opredelitev, kot tudi, kakšne so predpisane sankcije v primeru storitve očitanih kaznivih dejanj, zato je potrebno sklenjen sporazum med obtožencem in državno tožilko, ki se je sklepal tudi ob prisotnosti obtoženčevega zagovornika, ki sedaj vlaga pritožbo, presojati kot celoto, torej, tudi glede pravne opredelitve, s katero je bil obtoženec pred tem seznanjen.
odmera sodne takse za pritožbo - pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu
Ni utemeljena pritožbena graja, da bi sodišče moralo sodno takso za pritožbo zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu odmeriti od vrednosti pritožbeno izpodbijanega dela nagrade (izpodbijanih je bilo 140,40 EUR), ker je nagrada del pravdnih stroškov.
Sodišče mora v postopku najprej s sklepom odmeriti nagrado izvedencu (kar je v konkretnem primeru naredilo z izdajo sklepa o odmeri z dne 11. 5. 2020) in šele po pravnomočnosti bo postala nagrada del pravdnih stroškov.
denarni odškodninski zahtevek - pretep - deljena odgovornost za škodo - soprispevek oškodovanca - izzvan napad - načelo sorazmernosti - pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - odmera odškodnine - pravična denarna odškodnina - nastanek škodnega dogodka
Ugovor deljene odgovornosti je ugovor materialnega prava, zato je prvo sodišče pravilno presojalo toženčeve trditve tudi z vidika 171. člena OZ. Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je bil tožnik tisti, ki je izzval napad ter je šel nad toženca z vilami, ki mu jih je toženec nato iztrgal iz rok. Navedeno ravnanje pa toženca vsekakor ne opravičuje nesorazmerne reakcije, ko je tožnika udaril tako z vilami, kot tudi s pestjo oziroma z nogo. Pritožbeno sodišče sodi, da je tožniku pripisati soprispevek k nastali škodi v višini 50 %.
Eno od temeljnih predpostavk odškodninske terjatve je vzročna zveza med škodnim ravnanjem odgovorne osebe in nastalo škodo. Na strani tožnika je, da vsaj s stopnjo verjetnosti dokaže, da je škoda, ki jo je utrpel, v pravno relevantni vzročni zvezi s toženčevim protipravnim ravnanjem.
Strah je posebna oblika pravno priznane škode, za katero sodišče prisodi denarno odškodnino, če ugotovi, da je bil strah intenziven in je dalj časa trajal. Da je bil intenziven strah kratkotrajen, je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje. Sodna praksa loči strah, ki ga oškodovanec pretrpi ob samem škodnem dogodku (primarni strah) in strah, ki ga oškodovanec trpi med zdravljenjem, to je na primer strah za izid zdravljenja ali strah pred operacijo (sekundarni strah). Sodišče prve stopnje je tožniku utemeljeno priznalo odškodnino za primarni strah.
začasna odredba - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - stiki otroka s staršem - ogroženost otroka
Že predlagateljeva trditvena podlaga ne izkazuje, da bi otrokoma grozila kakršnakoli nevarnost, zaradi katere bi bilo potrebno že v teku postopka odločiti o njunem varstvu. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da predlagateljeve navedbe, da nasprotna udeleženka ne kaže zainteresiranosti pri poglobljenem ukvarjanju z otrokoma ter da partnerske spore rešuje vpričo otrok, obstoj njune ogroženosti še ne utemeljujejo.
zahtevek za znižanje preživnine - pogoji za znižanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - nova odmera preživnine - sposobnosti in zmožnosti staršev
Sodišče lahko na zahtevo zavezanca zniža z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR).
Po ugotovitvi, da so se razmere na predlagateljevi strani po sklenitvi sodne poravnave bistveno spremenile, je sodišče na novo ugotovilo zmožnosti vsakega od staršev in dekličine potrebe.
nasprotni udeleženci - pridobitev statusa udeleženca - pogoji za pridobitev statusa - pridobitev položaja udeleženca - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka
Po prvem odstavku 21. člena ZNP-1 so udeleženci v nepravdnem postopku predlagatelj postopka, oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec), oseba, glede katere se vodi postopek oziroma oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet.
Navedena določba razlikuje med formalnimi in materialnimi udeleženci. Prvi pridobijo položaj udeleženca bodisi po volji predlagatelja bodisi na podlagi zakona. Drugi pridobijo položaj udeleženca v nepravdnem postopku, če izkažejo pravni interes. Le v drugem primeru je torej udeležba pogojena z obstojem pravnega interesa. Zgolj na to situacijo se nanašajo določbe 22. člena ZNP-1, ki predvidevajo odločitev sodišča o obstoju pravnega interesa, ter urejajo predpostavke za tako odločitev in položaj osebe, ki želi pridobiti položaj udeleženca v postopku, do trenutka, ko bo sodišče odločilo o njenem predlogu.
Pridobitev položaja nasprotnega udeleženca ni pogojena z obstojem pravnega interesa. Zadostuje vloga predlagatelja, v kateri določeno osebo označi kot nasprotnega udeleženca. Z nasprotovanjem tej vlogi taka oseba ne more doseči, da ne bi imela položaja nasprotnega udeleženca.
nadurno delo - neenakomerno razporejen delovni čas
Delodajalec ne more enostransko delavcu izplačevati nižjih pravic, kot mu gredo skladno z zakonom ali kolektivno pogodbo.
Ni mogoče slediti pritožbenemu ugovoru tožene stranke, da so bile pogodbe o zaposlitvi sestavljene na klasičnem obrazcu, ki opcije za neenakomerni delovni čas ni imel. Zakonodaja ne zavezuje delodajalca, da bi moral z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi na kakršnem koli obrazcu, mora pa biti pogodba o zaposlitvi skladna z delovnopravno zakonodajo in sicer z ZDR‑1, kolektivno pogodbo dejavnosti in splošnimi akti delodajalca.
zahteva za izločitev izvedenca - izjava stranke - določitev izvedenca
Zahteva stranke za izločitev izvedenca (po določilih 247. člena ZPP) in izjava stranke v okviru možnosti za izjavo, ki jo strankam pred odločitvijo koga bo vzelo za izvedenca da sodišče (po drugem odstavku 244. člena ZPP) pomenita različna procesna dejanja pravdnih strank. Trditev, da je izvedenec nestrokoven, da je svoje delo slabo opravil, da je publiciral neko stališče, ki je za stranko neugodno, v nobenem primeru ne more biti razlog za izločitev izvedenca.
obstoj delovnega razmerja - poslovno sodelovanje - elementi delovnega razmerja
Za odločitev v tem sporu niso zelo pomembne ugotovitve sodišča, zakaj je prišlo do prekinitve sodelovanja med strankama. Zato tudi s tem povezane pritožbene navedbe glede ponudbe in protiponudbe niso odločilne. Prav tako po pravilnem opozorilu pritožbe ni bistvena (ne)uporaba računalniškega programa. Tudi to, da je šel tožnik s direktorjem na službene poti, stroške katerih je krila toženka, ni relevantno. Prav tako ni odločilno vprašanje nezagotavljanja službenega telefona ter službenega avtomobila zunanjim sodelavcem, za razliko od zaposlenih, saj tožnik formalno ni bil zunanji sodelavec. Prav tako ni pomembna pripomba sodišča, da naj bi tožnik pred tedanjo partnerko skrival svojo brezposelnost.
Ključno je, da sodišče ni ugotovilo, da bi tožnik za toženko kontinuirano opravljal delo za plačilo, ki bi bilo v smislu plače dogovorjeno s toženko. Zato tudi ni podlage za priznanje vtoževanega iz naslova delovnega razmerja. Vseeno pa takšna odločitev ne pomeni, da tožnik v sporu pred rednim sodiščem ne bi mogel doseči poplačila dolga iz naslova poslovnega sodelovanja, če vztraja, da mu toženka dolguje plačilo za opravljene storitve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved - sodna razveza - denarno povračilo
Dejanski razlog odpovedi je bil, kljub sicer slabemu finančnemu stanju tožene stranke, v tem, da tožnik ni podal soglasja k podpisu pooblastila v razmerju do carinske uprave, s katerim bi dejansko lahko opravljal delo vodenja trošarinskega skladišča po pogodbi o zaposlitvi. Ta razlog pa ni poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
URS člen 26, 26/1, 36, 158. OZ člen 131. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. Uredba o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka v Občini Bohinj (2002) člen 4.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje upravnega organa - protipravno ravnanje nosilca oblasti - neobstoj elementov odškodninske odgovornosti - odločanje v upravnem postopku - inšpekcijski postopek - pravica do povračila škode - nedovoljena gradnja - Triglavski narodni park - odstranitev objekta - rušitev objekta - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - podzakonski akt - pravica do spoštovanja doma - sorazmernost posega - pasivna stvarna legitimacija
Do prisilne rušitve bungalova je prišlo na podlagi pravnomočno končanega inšpekcijskega postopka, ki je potekal zaradi tožnikove gradnje brez predpisanih gradbenih dovoljenj in v katerem so mu bile zagotovljene vse pravice, prav tako v njem ni prišlo do hujših kršitev. Vsako upravno odločanje, ki povzroči škodo, še ni samo po sebi protipravno. Protipravnost nastopi, ko nosilec oblasti prekorači svoj okvir zakonitega delovanja v taki meri, da tega ni mogoče opravičiti oziroma utemeljiti z značilnostmi samega upravnega ali pravnega sistema (kvalificirana stopnja napačnosti oziroma kršitve, ki so zavestne, namerne ali očitne).
Sporni objekt, v katerem je tožnik nezakonito bival in vanj brez dovoljenj (in soglasij) vlagal, je predstavljal nedovoljeno gradnjo, in je v primeru gradnje brez ustreznih upravnih že na podlagi predpisov o gradnji dovoljenj predvidena tudi sankcija rušitve takšne gradnje.
Pravica do doma ni absolutna pravica, saj je treba tehtati okoliščine primera, ki so pomembne za presojo, ali pomeni rušitev nesorazmeren poseg v tožnikovo pravico. Sodišče prve stopnje je tehtalo na eni strani tožnikovo pravico in na drugi strani pravico splošne koristi, ki jo je treba varovati in zagotoviti na tem občutljivem območju, ki predstavlja narodni park, v katerega načeloma (ampak zgolj v izjemnih primerih, ki so strogo določeni in obravnavani) ni dopustno posegati.
OZ člen 131, 131/1, 135, 163, 171. ZJC člen 8, 67.
odškodninska odgovornost izvajalca javne službe - opustitev dolžnega vzdrževanja cestišča - mokro in spolzko cestišče - hitrost vožnje - cestnoprometna signalizacija - vzročna zveza
Ker zavarovanec drugotožene stranke kot izvajalec javne gospodarske službe ni poskrbel za ustrezno tornost asfaltiranega dela cestišča, obe toženki odškodninsko odgovarjata za tožniku nastalo škodo.
zemljiška knjiga - zaznamba izvršbe - višina terjatve - zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke
Ne prepriča ugotovitev sodišča prve stopnje, da je terjatev upnice, ki jo izterjuje v izvršilnem postopku I 2/2 (glavnico v višini 22.131,49 EUR in zamudne obresti v višini 12.021,61 EUR), višja kot je terjatev pri že vknjiženi hipoteki na podlagi sklepa Z 1/1 (glavnica v višini 22.131,49 EUR in zamudnih obresti v višini 4.472,40 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.3.2015). Sodišče za tako stališče ne poda ustreznih razlogov, zgolj primerjava absolutnih zneskov iz izvršilnega postopka in postopka zavarovanja, glede na to, da je zavarovanje tudi za zakonske zamudne obresti od 31.3.3015 od zneska 26.603,89 EUR, pa ne zadostuje.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 225, 225/2, 226, 226/3, 371, 371/5. ZZK-1 člen 13a. SPZ člen 6.
ločitvena pravica - razdelitev posebne razdelitvene mase - hipoteka - prednostni vrstni red poplačila - odpoved - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - zaznamba spremembe vrstnega reda hipoteke - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - posebna razdelitvena masa - posebna stečajna masa
V zvezi z vrstnim redom stvarnih in izvedenih pravic 6. člen SPZ določa, da ima prej pridobljena prednostna pravica iste vrste prednost pred pozneje pridobljeno pravico iste vrste. To načelo je dosledno upoštevano tudi v petem odstavku 371. člena ZFPPIPP, ki določa, da se terjatve zavarovane z ločitvenimi pravicami plačajo po vrstnem redu pridobitve ločitvenih pravic tako, da se terjatev zavarovana z ločitveno pravico poznejšega vrstnega reda, plača iz dela posebne razdelitvene mase, ki ostane po plačilu celotnega zneska terjatve, zavarovane z ločitveno pravico predhodnega vrstnega reda.
poseg v osebnostno pravico - nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - višina nepremoženjske škode - nepremoženjska škoda
Zadeve iz sodne prakse, ki jih izpostavlja tožnik, in tudi siceršnje zadeve iz sodne prakse so nekoliko drugačne, saj gre ponavadi za posege v osebnostne pravice v javnosti (v medijih, pred gledalci, ipd.), vendar v konkretnem primeru ni mogoče zanemariti dolgotrajnih posledic, ki jih je utrpel tožnik v obliki nevšečnosti zaradi zdravljenja, strahu in duševnih bolečin zaradi posega v osebnostne pravice. Zato je utemeljeno pritožbeno zavzemanje, da se tožniku prizna vsa zahtevana odškodnina za nepremoženjska škodo. Po presoji pritožbenega sodišča tako znaša primerna denarna odškodnina pri tožniku za pretrpljene nevšečnosti med zdravljenjem 500,00 EUR (0,4 PNP) in 1.400,00 EUR za duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice (1,2 PNP), kar znaša skupaj s pritožbeno neizpodbijano odškodnino za strah (200,00 EUR, 0,2 PNP) cca. 1,8 PNP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00039760
ZPP člen 8, 213, 285. OZ člen 15, 18, 126, 190, 271, 393, 619, 642.
podjemna pogodba - obstoj pogodbenega razmerja - obnovitvena dela na nepremičnini - pogodbena stranka - neupravičena obogatitev - obogatitveni zahtevek - povečanje vrednosti nepremičnine - izpolnitev dolžnika ali tretjega - izpolnitveni zahtevek - solidarna obveznost - deljiva obveznost - pogodba v korist tretjega - pasivna legitimacija - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
Solidarnost obveznosti pride v poštev le, če je dogovorjena ali z zakonom določena. Solidarnost se torej nikoli ne presumira in je za njen obstoj vedno potreben poseben pravni temelj.
Pri obravnavani adaptaciji ni šlo za prehod premoženjske vrednosti brez pravnega temelja; prehod dela in materiala, ki je bil s strani tožeče stranke vgrajen pri prenovi stanovanjske hiše, je imel podlago v podjemni pogodbi.
Stranka, ki je na podlagi veljavne pogodbe opravila izpolnitev v korist tretje osebe, sama pa od sopogodbenika ni prejela izpolnitve, izpolnitvenega zahtevka ne more nadomestiti z zahtevkom iz neupravičene obogatitve zoper tretjo osebo.
Tretjemu, ki ni stranka pogodbenega razmera, je mogoče priznati obogatitveni (verzijski) zahtevek, čeprav je krit z zahtevkom iz kontrakta med dvema drugima osebama, če zahtevka iz kontrakta stranka ne doseže.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040148
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11.
alternativna izvršitev kazni zapora - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - izvršitev izrečene zaporne kazni - opravičljivi razlogi - način izvršitve kazni zapora
Kot je v točki II izpodbijanega sklepa obširno pojasnilo že prvostopno sodišče se je obsojenka ves čas izmikala in ni kazala prav nobenega interesa opravljati delo v splošno korist, saj se na dogovorjene termine na probacijski enoti ni oglašala, na klice se ni odzivala, na dogovorjene sestanke ni prihajala. Za svoje odsotnosti ni izkazala opravičljivih razlogov in tudi v pritožbi obsojenka ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča.
Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 61, 62, 64, 78d.. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (2008) člen 3, 7, 8.
napredovanja - plačilo razlike plače - nova uvrstitev v plačni razred
Tožnik v obdobju, ko je bil pri toženi stranki zaposlen na podlagi pogodb sklenjenih za določen čas, ni nikoli napredoval in tudi nikoli od toženke napredovanja ni zahteval. Tožena stranka mu je tako ob prevedbi neupravičeno priznala 22. plačni razred, kar pa je s 1. 1. 2009 odpravila in tožniku priznala 20. plačni razred, kot je tožniku dejansko pripadal glede na delovno mesto, za katerega je imel pred prevedbo na nov plačni sistem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji 3. členu - določitev plačnih razredov skupine G med drugim določa, da se delovno mesto muzejskega vodnika (d. m. G025023) brez napredovanj uvrsti v plačni razred 20, z napredovanji pa do plačnega razreda 30. Ker tožnik do prevedbe na nov plačni sistem ni napredoval in tega pri toženi stranki tudi ni uveljavljal, ga je tožena stranka pravilno uvrstila v 20. plačni razred, zato tožnik zaradi nepriznanja napredovanj pri plačilu ni bil glede na določbe ZSPJS tudi v vtoževanem obdobju prikrajšan.