sodna določitev meje - zadnja mirna posest - lastninski spor - mejni spor - mejni ali lastninski spor - izvrševanje posesti pravne osebe - motenje posesti prek tretje osebe
Tudi po presoji pritožbenega sodišča gre v konkretni zadevi za mejni in ne lastninski spor, saj je sporen mejni prostor, ki sta ga pokazali nepravdni stranki, pri čemer ni sporno lastništvo obeh parcel, temveč je sporen le potek meje med njima. Sama velikost spornega prostora ni kriterij za zaključek, da gre za lastninski spor, in iz spisa ni razvidno, da naj bi bila sporna celotna parcela nasprotnega udeleženca. Predlog predlagateljice meri le na cesto in ne na parcelo nasprotnega udeleženca, prav tako pa sta oba omenjena na naroku na kraju samem pokazala sporno mejo, ki odstopa od katastrske. Povedano drugače, kljub nekoliko večji sporni ploskvi gre še vedno za mejni spor.
Drži, da L. niso stranka tega postopka in somejaši, vendar je v teh konkretnih okoliščinah pravilna presoja, da je posest L. oziroma zadnjo mirno posest nasprotnega udeleženca treba upoštevati v korist predlagateljice in ne nasprotnega udeleženca. Gre namreč za zadnjo mirno posest med mejama, ki jo je nasprotni udeleženec spoštoval oziroma mirno toleriral, pa čeprav je sedaj v sporu z L., za pravilno določeno mejo glede na naravo zemljišč in pomen za oba udeleženca postopka. Povedano drugače, ker predlagateljica ni na tem mestu izvajala neposredne posesti, je pa namen njene parcele bil v zagotovitvi javne ceste lokalnega pomena, vendar so nanjo (na prvotno traso) posestno posegli še L. (tretji, ki tam prebivajo in imajo nepremičnine v bližini sporne meje), za katere ni bilo sporno, da so tudi uporabniki sedanje ceste v posesti nasprotnega udeleženca, je odločitev sodišča prve stopnje tudi v tem delu pravilna. V tej konkretni situaciji je torej odločilna za določitev meje zadnja mirna neposredna posest nasprotnega udeleženca, medtem ko neposredna posest predlagateljice (pravne osebe javnega prava) ni odločujoča, saj je bil namen njene parcele v zagotavljanju javne rabe, zato je posest L. treba v tem okviru razlagati kot nekakšno obliko posredne posesti predlagateljice. Pri določitvi meje gre torej za pravilno uporabo 77. člena SPZ.
zanikanje obstoja terjatve - standard obrazloženosti ugovora - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa
Z ugovornimi trditvami je dolžnik smiselno zanikal resničnost in pravilnost terjatve, njen obstoj in zahteval, da upnik predloži resnične ter točne podatke, kar je njegovo dokazno breme v pravdnem postopku. To pomeni, da je dolžnik zatrjeval pravno odločilna dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča glede na medicinsko dokumentacijo in podano mnenje ni prišlo pri tožniku do takšnega poslabšanja, da bi bil popolnoma nezmožen za delo.
pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - ugovor javnega dobra - lastninjenje nepremičnin
Ugovor javnega dobra v zvezi z obsegom pripadajočega zemljišča je lahko utemeljen le v primeru, ko je podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003. Morebitna današnja razglasitev javnega dobra (torej po 1. 1. 2003) ne pomeni, da zemljišče v relevantnem času dejansko ni bilo pripadajoče zemljišče k stavbi.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine - stroškovna odločitev
Glede na ugotovitve, da je bila tožnica iz registra stalnega prebivalstva izbrisana 95 mesecev, da je bila v tem obdobju ves čas zaposlena, da je prejemala osebni dohodek, da le del obdobja (to je 45 mesecev) ni imela prijavljenega začasnega prebivališča, da je imela urejeno zdravstveno zavarovanje in zaradi izbrisa ni bila ločena od družine, po presoji pritožbenega sodišča pravična denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi izbrisa znaša 6.750,00 EUR, kar v času sojenja predstavlja 5,5 neto plač.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00039872
ZSKZDČEU-1 člen 131, 134, 134/1, 134/4, 139. ZKP člen 517b. Sporazum o izstopu združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (2019) člen 62, 62/1. Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji (2008) člen 1 - 30.
Evropska unija (EU) - Velika Britanija - pravna pomoč med državami članicami EU - pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - medsebojno priznavanje in izvrševanje kazenskih sodb med članicami EU - časovna veljavnost predpisa - prehodno obdobje - soglasje obsojenca - krajevna in stvarna pristojnost
Čeprav je Združeno kraljestvo Velike Britanije izstopilo iz Evropske Unije, se po 62. členu Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske Unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo do 31. 12. 2020 uporablja Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ za priznanje kazenskih sodb in prenos izvršitve kazni za sodbe, ki jih do 31. 12. 2020 prejme pristojni organ države izvršiteljice.
ZPP člen 249. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 4, 15, 15/3.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - specifikacija stroškov - pavšalni znesek povračila stroškov
Kot pojasnjuje pritožnik sam, se vrednost nepremičnine oceni s pomočjo treh metod, pri čemer je izbira metode v pristojnosti cenilca. Izkustveno znano je, da je najpogostejša metoda ocene vrednosti nepremičnin metoda tržnih primerjav, pri katerih se z ocenjevano nepremičnino primerja izvedene transakcije. Temeljno podlago za delo cenilca tako predstavlja baza prodaj nepremičnin, vodena v ETN. Dostop do baze je za cenilca osnova, da sploh lahko opravlja svoje delo kot sodni cenilec. Stroški dostopa do te evidence so tako stroški, ki cenilcu na splošno omogočajo opravljanje cenilskega dela. Sodišče prve stopnje je zato priglašene materialne stroške kot stroške, ki jih ima cenilec v zvezi z opravljanjem svojega dela in ne kot stroške, ki bi bili nujni oziroma neposredno povezani s samo izdelavo konkretne cenitve, utemeljeno zavrnilo.
sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - obveznost plačila sodne takse - tožeča stranka - uspeh v postopku
V skladu z določbo drugega odstavka 15. člena ZST-1 mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila sodnih taks in je v postopku uspela, plačati nasprotnik stranke (v konkretnem primeru tako tožena stranka), po določbi tretjega odstavka 15. člena ZST-1 pa sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti naloži plačilo taks stranki iz prejšnjega odstavka, ki jih mora plačati.
Pritožbeni očitek, da sodišče ne pojasni odstopanja od primerljivih primerov sodne prakse, se nanaša na zmotno uporabo materialnega prava glede višine prisojene odškodnine in v tem delu je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00041906
ZNP-1 člen 101.
odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - omejitev starševske skrbi - varstvo koristi otroka - skupni stroški postopka - stroški za vročanje pisanj - odločanje o stroških po prostem preudarku
Predmetni postopek je bil izveden zaradi varstva koristi mladoletnega otroka, torej v skupnem interesu tako predlagatelja (kot organa socialnega skrbstva, ki je sprožil predmetni postopek v družbenem interesu zaščite in varovanja otrok) kot nasprotnih udeležencev (staršev). Zaradi tega ni pravilno, da predlagatelj sam krije stroške, ki so nastali z vročenja predloga materi, temveč je na mestu načelo stroškovne izenačitve tega bremena, torej da te stroške krijejo tako predlagatelj, kot tudi starša po enakih deležih.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je po tem, ko je podizvajalska pogodba prenehala veljati zaradi tega, ker je tožeča stranka odstopila od nje, odpadel razlog, da bi tožena stranka še zadrževala znesek zadržnine iz podrejenega dolga, saj je tudi v primeru delne izpolnitve pogodbe vsaka stranka skladno z določbo 111. člena OZ dolžna drugi vrniti tisto, kar je prejela in plačati, kar še ni plačala, ker v okoliščinah konkretnega primera vrnitev v naravi ni mogoča (gradba). Tako je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki skupaj 21.088,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (16.068,00 EUR iz naslova zadržnin po računih št.10/2013, št. 11/2013 in št. 13/2013 ter 5.020,92 EUR iz naslova še neplačanega računa 4/2014).
Utemeljena je pritožba tožene stranke zoper stroškovni izrek sodbe, saj za priznanih 50 točk za končno poročilo stranki in 20 točk za ugotovitev pravnomočnosti, ni podlage v OT. Glede na ustaljeno sodno prakso so navedena procesna opravila že zajeta v drugih postavkah in jih ni mogoče vrednotiti po Tarifni št. 39. OT za storitve, katerih vrednost ni izrecno določena v tarifi.
Skozi celotno pritožbo skuša tožeča stranka izkazati napačnost odločitve sodišča, da je sporni znesek tožničinega moža, ki mu je bil izplačan kot odškodnina, potrebno upoštevati kot periodični dohodek in ne kot enkraten obdavčljiv dohodek, kot je to storila tožena stranka. Pritožbeno sodišče soglaša, da sporni znesek, ne glede na dejstvo, ali gre za odškodnino ali jubilejno nagrado, po sami vsebini ne more predstavljati periodičnega dohodka. Sodišče je pravilno ugotovilo, da izrecna določba drugega odstavka 13. člena ZUPJS opredeljuje periodične dohodke kot plače, pokojnine, rente in druge dohodke, ki jih oseba prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih. Enkratna izplačila ne morejo šteti za periodični dohodek. Imanentno periodičnemu izplačilu zneskov je ravno način izplačila zneskov v ponavljajočih se (enakih ali podobnih) časovnih obdobjih. Zato je pravilen zaključek sodišča, da mora ostati neuspešno zavzemanje tožnice, da je potrebno sporno izplačilo šteti kot periodični dohodek.
obogatitveni zahtevek - pobotni ugovor - litispendenca
Četudi toženec nase prevzema riziko bivanja v statično in konstrukcijsko poškodovanem objektu, kot trdi v pritožbi, to ne more izpodbiti pravilnosti zaključka, da ima od bivanja v predmetnem objektu korist, kot je obrazloženo že zgoraj.
Torej je za obstoj litispendence potrebna poleg identičnega predmeta zahtevka (objektivna identiteta) tudi identičnost strank v postopku (subjektivna identiteta). V obravnavani zadevi je nesporno predmet pobotnega ugovora ista terjatev, ki je že predmet pobotnega ugovora v drugem sodnem postopku, vendar jo v tistem drugem sodnem postopku uveljavlja druga stranka, zato ni podana subjektivna identiteta in tudi posledično ni podana listispendenca pobotnega ugovora.
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je v sporni zadevi prišlo do zamude pri izplačilu otroškega dodatka, kot tudi do zamude v zvezi s povrnitvijo preplačila glede znižanega plačila vrtca. Niti ZUPJS, niti Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju: ZSDP-1) ne vsebujeta določb v zvezi s plačilom zakonskih zamudnih obresti. Vendar pa to ne pomeni, da ni pravne podlage za priznanje vtoževanih zakonskih zamudnih obresti. V zvezi s priznavanjem zakonskih zamudnih obresti v primeru, ko gre za spore glede priznavanja pravic iz javnih sredstev je pritožbeno sodišče že v več zadevah zavzelo stališče, da je v primeru zamude potrebno upoštevati določbo prvega odstavka 378. člena OZ.
ustavitev izvršbe na premičnine - razlogi za ustavitev izvršbe - neuspešen rubež - neizveden rubež
Postopek izvršbe je strogo formaliziran. Izvršba teče in se konča pod jasno opredeljenimi zakonskimi pogoji. Izvršba se ne opravlja neomejeno časa, ampak iz razloga ekonomičnosti teče le, dokler je ta uspešna. Če temu ni tako, pa jo je treba ustaviti. Glede premičninske izvršbe zakonodajalec loči med neuspešnim in neizvedenim rubežem (88. člen Zakona o izvrši in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V prvem primeru se izvršba vedno ustavi, če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe. V drugem primeru pa temu ni tako in je ustavitev odvisna od aktivnosti upnika, ki lahko v treh mesecih neomejenokrat predlaga ponovno izvedbo rubeža.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039647
KZ-1 člen 137, 137/2. ZKP člen 400, 400/2, 402, 402/3, 437, 437/1.
zavrženje zasebne tožbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje - opis kaznivega dejanja v izreku - zasebna tožba - prepozna dopolnitev pritožbe
Glede na navedeno in ker se obdolžencu očita, da je kaznivo dejanje storil v notarski pisarni zasebnega tožilca, je po oceni pritožbenega sodišča zaupnost izjave dovolj konkretizirana in tudi izražena navzven, kar navaja tudi pritožba.
ZD člen 128, 142a, 219. ZFPPIPP člen 414, 415, 416, 417, 418.
stečaj zapuščine brez dedičev - omejitev dedovanja - zapuščina brez dediča
Če torej zapuščinsko sodišče ne izda sklepa o dedovanju, ker ni dedičev, tudi ne odloči o omejitvi dedovanja. Ker pa je zapuščina prešla v stečajno maso že s trenutkom zapustnikove smrti (prvi odstavek 417.d člena ZFPPIPP), ker ni dedovanja in ker je potrebno določbe 128. člena ZD uporabiti v povezavi z relevantnimi določbami ZFPPIPP, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 128. člen ZD in je materialnopravno zmotno odločilo v točkah II in III izreka ter posledično tudi v točki IV izreka, ko je z napadenim sklepom iz zapuščine izločilo del zapustnikovega premoženja v korist M. in preneslo v stečajno maso zapuščine brez dedičev po zapustniku le preostanek zapuščine.
postopek osebnega stečaja - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - vsebina prijave terjatve - davčna izvršba - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - osnovni seznam preizkušenih terjatev - popolnost prijave terjatve v stečajnem postopku - preizkus prijavljenih terjatev - izvršilni naslov - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - v stečaju prerekana terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve
Seznam izvršilnih naslovov je zbir posamičnih izvršilnih naslov, ki so, kot izhaja iz seznama le-teh, vsi postali izvršljivi že pred začetkom stečajnega postopka. Zato ni nobenih ovir za prijavo terjatev iz teh izvršilnih naslovov na podlagi seznama, izdelanega po začetku stečajnega postopka.
Iz seznama izvršilnih naslovov z dne 16. 6. 2017 pa izhaja, da so posebej specificirani posamični izvršilni naslovi tako za stroške prisilne izterjave davkov in prispevkov (sklepi o prisilni izterjavi) kot tudi izvršilni naslovi za izterjavo glob za prekrške za kršitev predpisov države (odločbe o prekršku in plačilni nalogi) z vsemi podatki iz 9. točke drugega odstavka 145. člena oziroma prvega in drugega odstavka 146. člena ZDavP-2. Posamezni izvršilni naslovi so v seznamu izvršilnih naslovov, ki je sam zase izvršilni naslov, dovolj specificirani, da jih je mogoča identificirati, zato ne gre za nepopolno prijavo upničine terjatve oziroma za njeno formalno pomanjkljivost.
Da bi upravitelj lahko korektno opravil svojo dolžnost preizkusa terjatev, mu mora na njegovo zahtevo potrebne podatke in dokumentacijo posredovati sam dolžnik.
Njegovo sodelovanje pri tem je ključno zlasti še v primeru zatrjevanega obstoja izvršilnih naslovov in še vedno obstoječega dolga na njihovi podlagi. Le dolžniku je namreč znano, ali je katerikoli dolg iz izvršilnih naslovov že poplačal, zaradi česar je uveljavljena terjatev že prenehala ali pa odločba kot izvršilni naslov zaradi morebitnih postopkovnih ovir sploh še ni izvršljiva oziroma se nanj ne nanaša. Pritožnik namreč zmotno meni, da je v primeru obstoječih izvršilnih naslovov v postopku preizkusa terjatev še vedno mogoče s prerekanjem o obstoju in obsegu terjatve poseči v izvršilni naslov.