ZPP člen 110. ZIZ člen 38, 38/8, 38c, 38c/1, 38c/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 62, 62/2.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - povrnitev stroškov izvršitelja - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - zahteva upnika, da o obračunu odloči sodišče - zahteva za preizkus obračuna - predložitev obračuna - rok za predložitev obračuna izvršitelja - instrukcijski rok - prekluzivni rok
Sodna praksa je doslej štela, da je rok določen v drugem odstavku 62. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja prekluziven in da v primeru, da izvršitelj rok zamudi, izgubi pravico do plačila stroškov za opravljena izvršilna dejanja. Po prepričanju pritožbenega sodišča je več razlogov, ki kažejo na to, da je navedeni rok instrukcijski. Izvršitelj ni stranka, ampak je izpolnitveni pomočnik sodišča. Običajno so roki, ki so določeni za stranke, prekluzivni, za sodišče pa instrukcijski. Ob odsotnosti izrecne zakonske ureditve, da je rok prekluziven, je treba šteti, da gre za instrukcijski rok.
ZPP v 110. členu govori o tem, da če rok ni določen z zakonom, ga sodišče določi glede na okoliščine primera. Ne ZPP in ne ZIZ ne govorita o tem, da bi se rok v obravnavanem primeru določil s podzakonskim aktom, ampak ZIZ v 38.c členu določa samo, da predloži izvršitelj sodišču upnikovo zahtevo »takoj«. Gre za pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče. Enak pravni standard »takoj«, vsebuje tudi osmi odstavek 38. člena ZIZ, ki določa rok do kdaj se mora zahtevati povrnitev izvršilnih stroškov. V obeh primerih gre za podobno situacijo, ki bi jo bilo zato potrebno tudi podobno razlagati. To pa pomeni dodaten argument, da ni mogoče šteti, da bi bil tridnevni rok, ki je določen s podzakonskim Pravilnikom o opravljanju službe izvršitelja, prekluziven rok.
Rok za izvršitelja ne more biti prekluziven tudi iz razloga, ker sodišče ne odloča o kakršni koli izvršiteljevi vlogi, ampak o vlogi upnika. Zakon določa kakšne so posledice, če upnik zamudi rok za vložitev zahteve, da o stroških izvršitelja odloči sodišče, ne določa pa nikakršnih posledic, če izvršitelj prepozno predloži to zahtevo v reševanje sodišču. Če bi zakonodajalec želel posledico, da v primeru, če predloži izvršitelj upnikovo zahtevo po izteku 3 dni, izvršitelj izgubi pravico do plačila stroškov, ki so mu nastali, bi to moral tudi jasno določiti.
Utemeljena je pritožba tožene stranke zoper stroškovni izrek sodbe, saj za priznanih 50 točk za končno poročilo stranki in 20 točk za ugotovitev pravnomočnosti, ni podlage v OT. Glede na ustaljeno sodno prakso so navedena procesna opravila že zajeta v drugih postavkah in jih ni mogoče vrednotiti po Tarifni št. 39. OT za storitve, katerih vrednost ni izrecno določena v tarifi.
ustavitev izvršbe na premičnine - razlogi za ustavitev izvršbe - neuspešen rubež - neizveden rubež
Postopek izvršbe je strogo formaliziran. Izvršba teče in se konča pod jasno opredeljenimi zakonskimi pogoji. Izvršba se ne opravlja neomejeno časa, ampak iz razloga ekonomičnosti teče le, dokler je ta uspešna. Če temu ni tako, pa jo je treba ustaviti. Glede premičninske izvršbe zakonodajalec loči med neuspešnim in neizvedenim rubežem (88. člen Zakona o izvrši in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V prvem primeru se izvršba vedno ustavi, če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe. V drugem primeru pa temu ni tako in je ustavitev odvisna od aktivnosti upnika, ki lahko v treh mesecih neomejenokrat predlaga ponovno izvedbo rubeža.
ZPP člen 205, 205/1, 208, 208/1. ZD člen 132, 142, 142/1.
nadaljevanje izvršbe z dediči - učinek sklepa o prekinitvi in nadaljevanju postopka
Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper dediča kot pravnega naslednika dolžnice je le sklep procesne narave, s katerim se odpravlja procesna ovira, ki je v izvršilnem postopku nastala zaradi dolžničine smrti in dejstva, da dolžnica v postopku ni imela pooblaščenca (1. točka prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).1 Prekinitev učinkuje po samem zakonu, ne glede na to, ali prekinitev sodišče ugotovi tudi s sklepom. Prekinjeni postopek se nadaljuje, ko ga dediči prevzamejo, ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo (prvi odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in prvi odstavek 37. člena ZIZ). Pojasnjena pravna podlaga daje sodniku pooblastilo, da nadaljuje postopek po uradni dolžnosti in ne le na zahtevo stranke, kot zmotno meni pritožnik. V ta namen si lahko tudi pridobi sklep o dedovanju.
ZIZ člen 41, 41/2. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 16.
evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - utemeljitev zahtevka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zavrnitev predloga
Če je upnik vložil popoln predlog za izvršbo in je sodišče izdalo sklep o izvršbi, ki je postal pravnomočen brez ugovora dolžnika, v Uredbi ni avtomatizma, da je mogoče vsak takšen sklep potrditi kot evropski nalog za izvršbo.
Zgolj opredelitev temelja z izpisom odprtim postavk ne zadošča za potrditev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot evropski nalog za izvršbo.
Pri institutu popravek neskladnosti z minimalnimi standardi ne gre za popravo morebitnih sistemskih pomanjkljivosti, kot zmotno navaja upnik. Prav tako z njim ni dopustno zaobidi določb oziroma zahtev Uredbe po določni utemeljitvi zahtevka. Literatura opozarja, da je najti tudi odklonilno stališče do konvalidacije sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v skladu s katerim konvalidacija ni možna, ker je po prvem odstavku 18. člena Uredbe konvalidacija možna le pri postopkih, v katerih pride do dveh vročitev tožencu (na primer vročitev tožbe in pozneje zamudne sodbe), ne pa v postopkih, v katerih je sodna odločba izdana v enostranskem postopku. Kot poudarjata pravna teorija in sodna praksa, določba o popravku neskladnosti z minimalnimi standardi pri sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne pride v poštev, saj se dolžniku tu vroči le sodna odločba, ne pa predhodno tudi izvršilni predlog upnika.
Glede na zgoraj povzeta ugotovljena dejstva, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo navedene določbe ZVPot in je pravilno presodilo, da sta nepoštena do toženca pogodbena pogoja o avtomatičnem podaljšanju pogodbe za 12 mesecev, če toženec vsaj dva meseca pred iztekom roka veljavnosti pogodbe ne odpove pogodbe in da toženec lahko veljavno odpove pogodbo samo na en način, to je pisno priporočeno po pošti.
izredno pravno sredstvo - tožba na razveljavitev sodne poravnave - obvezno zastopanje po odvetniku
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, izjemoma pa jih sme opravljati sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSC00040063
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-a, 3/1-b.
pripoznava zahtevka - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov
Sodišče prve stopnje se je glede na ugotovitev, da je dolžnik ugovarjal zoper sklep o izvršbi, pravilno oprlo na b) točko prvega odstavka 3. člena Uredbe, po kateri se zahtevek šteje za nespornega samo, če mu dolžnik med sodnim postopkom ni nikoli ugovarjal skladno z ustreznimi postopkovnimi pravili na podlagi zakonodaje države članice izvora. Pravilno je zaključilo, da v zadevi ne gre za nesporni zahtevek in zavrnilo predlog upnika za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo.
Zahtevek, ki ga tožeča stranka uveljavlja na podlagi nične pogodbe je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo kot neutemeljen. Tožeča stranka v postopku na prvi stopnji povračilnega zahtevka po prvem odstavku 87. člena OZ ni uveljavljala in trditev glede tega, da bi sodišče na tej podlagi lahko presojalo o tožbenem zahtevku tožeče stranke ni podala. Sodišče zato o zahtevku tožeče stranke po navedeni podlagi ni moglo odločati. V takšni situaciji pa tudi po tožeči stranki v pritožbi izpostavljeno materialnopravno procesno vodstvo ne pride v poštev. To je namenjeno razčiščevanju in dopolnjevanju odprtih vprašanj znotraj obstoječe (morebiti pomanjkljive) trditvene podlage, ne pa sugeriranju strankam katera dejstva naj zatrjujejo in katere dokaze naj predlagajo.
Pritožbeno sodišče je mnenja, da tožeča stranka zaradi ničnosti Krovne pogodbe do povračila kakršnihkoli zneskov ne more biti upravičena in bi bilo glede na težo kršitve zakonsko naložene ji zaveze iz 38.a čl. ZGD-1, ko je evidentno, da I. R. ni pridobil sklepa družbenika s katerim bi ta soglašal s sklenitvijo pogodbe in je torej ravnal na lastno pest, nevestno, nepošteno in zlorabil pravice, ki jih je imel kot zakoniti zastopnik tožene stranke, in bi bilo zmotno in neprimerno nuditi pravno varstvo tako pridobljenim pravicam, primerno uporabiti določbo drugega odstavka 87. člena OZ in vsakršen povračilni zahtevek zavrniti že iz tega razloga
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 23, 25, 54, 103, 129, 129/1.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - letalski prevoz
Tudi po oceni pritožbenega sodišča je pravilna odločitev sodišča, da je v predmetni zadevi šlo za nujni prevoz v smislu 1. točke 54. člena Pravil. S spornim prevozom so morali tožniku, pri katerem konca zdravljenja še ni bilo mogoče napovedati, zagotoviti takojšnje nujno zdravljenje, ki ga je pokojni tožnik potreboval. Slednje potrjujejo ugotovitve iz pisnega izvedenskega mnenja kot tudi izpovedba zaslišanega izvedenca.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je po tem, ko je podizvajalska pogodba prenehala veljati zaradi tega, ker je tožeča stranka odstopila od nje, odpadel razlog, da bi tožena stranka še zadrževala znesek zadržnine iz podrejenega dolga, saj je tudi v primeru delne izpolnitve pogodbe vsaka stranka skladno z določbo 111. člena OZ dolžna drugi vrniti tisto, kar je prejela in plačati, kar še ni plačala, ker v okoliščinah konkretnega primera vrnitev v naravi ni mogoča (gradba). Tako je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki skupaj 21.088,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (16.068,00 EUR iz naslova zadržnin po računih št.10/2013, št. 11/2013 in št. 13/2013 ter 5.020,92 EUR iz naslova še neplačanega računa 4/2014).
ZGD-1 člen 580, 580/6. ZIZ člen 24, 24/3.. ZPP člen 80, 205, 205/1, 208, 208/1.
sposobnost biti stranka - vstop novega upnika v izvršbo - statusno preoblikovanje - pripojitev družbe - prenehanje pravne osebe - univerzalno pravno nasledstvo
80. člen ZPP, katerega določbe se smiselno uporabljajo v postopku izvršbe (15. člen ZIZ), sodišču nalaga, da med postopkom ves čas po uradni dolžnosti pazi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Pritožbeni očitek, da je sodišče kršilo pravila postopka, ko je samo in uradno vpogledalo v podatke AJPES-a, je zato kot neutemeljen zavrniti.
ZPP člen 150, 150/1, 150/2, 199, 200, 200/2. ZS člen 83, 83/2, 83/3.
stranska intervencija - intervencijski interes - vpliv sodbe na intervenientov pravni položaj - pravni interes - pravica do vpogleda v spis - vsebinska zveza - korporacijsko razmerje - ugotovitev ničnosti sklepov skuščine - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami
V sodni praksi ni sporno, da je intervencijski interes podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju, tako da utegne odločitev neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj. Materialnopravno razmerje lahko temelji na podlagi zakona ali na podlagi pogodbe, vsebino njune soodvisnosti pa določa materialno pravo.
Pritožba sodišču neutemeljeno očita kršitev določbe drugega odstavka 200. člena ZPP, saj daje slednja stranskemu intervenientu le pravico, da se do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. Ne daje pa navedena določba stranskemu intervenientu samostojne pravne podlage za njegove vpoglede v spis mimo določbe 150. člena ZPP. O tej pravici odloči sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej, upoštevaje okoliščine primera, ki vplivajo na pravico do vpogleda v spis, kot jo opredeljuje 150. člen ZPP.
pripor - kršitev pravice do obrambe - odgovor na predlog za podaljšanje
Ker je sodišče prve stopnje natančno povzelo vsebino odgovora obrambe na predlog za podaljšanje pripora (v 3. točki obrazložitve, na straneh 2 do 6 izpodbijanega sklepa) ter nanje v nadaljevanju obrazložitve odgovorilo (na nekatere celo večkrat) sproti med navajanjem razlogov za pripor ter v 7. do vključno 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa , so neutemeljeni očitki, da je bila izjasnitev obrambe sama sebi namen oz. namenjena formalni zadostitvi zakonske zahteve. Sodišče prve stopnje se je namreč seznanilo s stališči obrambe in se do njih tudi določno opredelilo, če pa se z njimi ni strinjalo, to ne pomeni kršitve pravice do obrambe, kot neutemeljeno očitajo pritožniki.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00040279
ZFPPIPP člen 69, 128a, 128a/1, 128a/2, 128a/3, 128a/6. SPZ člen 128, 137, 138. OZ člen 417, 418.
sklep o preizkusu terjatev - ugovor zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov - ugovor upnika - pravno sredstvo - vročanje ugovora - izjava stečajnega upravitelja - rok za odločitev o ugovoru - instrukcijski rok - terjatev zavarovana z zastavno pravico - prenos terjatev - prenos zastavne pravice - prenos hipoteke - akcesornost zastavne pravice - prenos zastavne pravice skupaj s cesijo terjatve
Dovolilo za prenos zastavne pravice na DUTB d. d. v obravnavani zadevi ni nepomembno. Pri zastavni pravici je načelo akcesornosti logična posledica temeljne funkcije zastavne pravice - če ni predmeta zavarovanja (zavarovane terjatve) ne more biti niti zavarovanja. Zastavna pravica je zato odvisna od zavarovane terjatve tako glede svojega nastanka in obsega kot glede prenosa, poplačila in prenehanja. Zastavna pravica torej deli pravno usodo glavne stvari oziroma pravice. Izhajajoč iz akcesorne narave zastavne pravice je tako mogoč edino zaključek, da je s prenosom zastavne pravice najkasneje s Pogodbo o potrditvi odstopa z dne 25. 4. 2014 prišlo tudi do prenosa terjatve, ki je z zastavno pravico zavarovana. Ločena pravna pripadnost terjatve in zastavne pravice namreč pravno ni mogoča.
Pritožbeni očitek, da sodišče ne pojasni odstopanja od primerljivih primerov sodne prakse, se nanaša na zmotno uporabo materialnega prava glede višine prisojene odškodnine in v tem delu je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo.
Izvršitelj sicer mora prevzeti tudi delno plačilo, tovrstno ravnanje pa je potrebno presojati z vidika zahteve, da se dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Če se je dolžnik sam odločil, da plača izvršitelju, namesto neposredno upniku, je sam tudi povzročil stroške prevzema gotovine. Tako ravnanje je lahko protipravno le, če je del nedopustnega dogovora z izvršiteljem o obročnem plačilu ali dolžniku niso predstavljeni stroški, ki zaradi prevzema gotovine nastanejo, o čemer mora izvršitelj dolžnika obvestiti pred prevzemom gotovine (pojasnilna dolžnost).
standard obrazloženosti ugovora - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zanikanje obstoja terjatve
S trditvami je dolžnik zanikal terjatev upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen.
stečajni postopek - upniški odbor - imenovanje upniškega odbora - pogoji za članstvo v upniškem odboru - pravica upnika opravljati procesna dejanja v postopku - navadni upniki - nasprotje interesov - ožje povezane osebe - direktor - zakonec - zaposleni - prednostna terjatev - neizplačane plače - regres - neizrabljen letni dopust - odpravnina - prednostno poplačilo
Ker je pritožnica ožje povezana oseba z osebo, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo stečajnega postopka opravljala funkcijo člana poslovodstva pri stečajnem dolžniku, že iz tega razloga ne more biti članica upniškega odbora.
Ker je upnica imetnica prednostne in ne navadne terjatve, jo sodišče tudi iz tega razloga pravilno ni imenovalo v v upniški odbor.