razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Drugi odstavek 62. člena ZIZ določa, da če dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi, nato pa nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Upoštevaje določbo petega odstavka 97. člena ZIZ po opravljenem poplačilu upnika že na podlagi zakona nastane dolžnikova terjatev do izvršitelja, da mu presežek kupnine, s katerim razpolaga, izroči nesporedno (bodisi v gotovini, bodisi z nakazilom na transakcijski račun dolžnika ali njegovega pooblaščenca) ali zanj položi na sodišču. Izvršitelj tako ob obstoju presežka kupnine dejansko postane dolžnikov dolžnik. Pritožba pa v zvezi s tem pravilno opozarja, da določbe ZIZ upnika ne omejujejo, da poseže na takšno dolžnikovo terjatev. S predlaganim rubežem terjatve bi si tako upnik lahko uspešno zavaroval plačilo svoje terjatve v tem postopku.
ZZRZI člen 40.. ZPIZ-1 člen 101, 102, 102/1, 103.. ZDR-1 člen 89, 89-/1, 89/1-1, 116, 116/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid
V skladu s prvim odstavkom 102. člena ZPIZ-1 lahko delodajalec zavarovancu, kateremu so z dokončno odločbo priznane pravice na podlagi invalidnosti III. kategorije in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na območju Republike Slovenije, odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v primeru, če mu iz poslovnega razloga utemeljeno ne more zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Smiselno enako je določeno tudi v 40. členu ZZRZI. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da v primeru, če komisija izda negativno mnenje, kot v obravnavanem primeru, delodajalec na takšno mnenje ni vezan in lahko invalidu kljub negativnemu mnenju odpove pogodbo o zaposlitvi. V okviru spora o zakonitosti takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delovno sodišče preizkuša obstoj razlogov za odpoved in s tem tudi vsebinsko pravilnost ugotovitev komisije.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - odmera odškodnine - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva
V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZPŠOIRSP se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe ZOR.
OZ člen 131, 135, 164, 168, 378, 378/1. ZPP člen 14, 318, 318/1.
ugodilna zamudna sodba - identično dejansko stanje - vezanost civilnega sodišča na ugotovitev o obstoju kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo izpolnjenost pogojev za izdajo zamudne sodbe.
odlog izvršbe - odprava nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - izvedba dokazov - opredelitev do dokazov
Glede na spisovne podatke je pritrditi pritožbenim trditvam, da je dolžnik za svoje trditve, s katerimi je utemeljeval predlagan odlog izvršbe, k predlogu priložil številne dokaze. Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj sodišče prve stopnje teh dokazov ni izvedlo, pritožba utemeljeno zatrjuje, da jih je sodišče prve stopnje prezrlo oziroma se do njih ni vrednostno opredelilo.
ZDR-1 člen 9, 32, 118, 125, 125/2.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 18.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - sodna razveza - denarno povračilo
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je prepozna odpoved, ki jo je tožena stranka podala ob izteku šestmesečnega poskusnega dela. Stranki sta pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi in trajanju poskusnega dela dolžni upoštevati določbe ZDR-1, pa tudi kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, s pogodbo o zaposlitvi oziroma kolektivno pogodbo pa se (razen izjem, ki so točno določene) lahko določijo le pravice, ki so za delavca ugodnejše (9. člen ZDR-1). Na ta način zakon omejuje avtonomijo pogodbenih strank, kar pomeni, da tudi poskusno delo v daljšem obdobju kot je predvideno v panožni KP in splošnem aktu tožene stranke, predstavlja pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank. Neveljavnost takšnega pogodbenega določila predpisuje 32. člen ZDR-1.
najemna pogodba - sklenitev najemne pogodbe - najemnik - samostojni podjetnik - najemnik in najemodajalec v eni osebi - kršitev pogodbe - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - škoda - premoženjska škoda
Osrednje vprašanje te pravde je, ali je najemna pogodba, ki jo je sam s seboj sklenil tožnik kot fizična oseba in tožnik kot samostojni podjetnik, lahko podlaga za njegove odškodninske zahtevke proti tožencu. Po prepričanju pritožbenega sodišča pravni red tega ne omogoča, zato se šteje, da pogodba ni bila sklenjena. Že na tej podlagi je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da niso izpolnjene predpostavke toženčeve odškodninske odgovornosti (131. člen OZ).
Izpodbijana odločitev o izločitvi predmetov izvršbe iz postopka, oblikovanju novega spisa in nadaljnega pristopa te zadeve k vodilni zadevi je procesna odločitev sodišča, ki jo sodišče opravi brez predloga strank, na podlagi zakona. Gre torej za institut prisilne narave. Pri izpodbijanem sklepu gre torej za sklep, ki se nanaša na procesno vodstvo, zoper katerega ni pritožbe (tretji odstavek 270. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
tožba - vsebina tožbe - identifikacija tožbenega zahtevka - nerazumljiva vloga - nerazumljiva tožba - nepopolna tožba - rok za dopolnitev tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe kot nepopolne - nedovoljene pritožbene novote
Ker tožeča stranka nepopolne tožbe ni dopolnila tako, da bi določno navedla dejstva in dokaze, na katera opira svoj zahtevek, čeprav je bila opozorjena na posledice nedopolnitve tožbe v 15-dnevnem roku od prejema poziva sodišča prve stopnje, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo, pravilna (peti odstavek 108. člena ZPP).
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - spor v zvezi s stečajnim postopkom - koneksnost s stečajnim postopkom - prerekanje terjatve v stečajnem postopku - ugotovitev obstoja v stečajnem postopku prijavljene terjatve - sosporništvo - izključna krajevna pristojnost
Odločilno merilo koneksnosti v starejši sodni praksi je bilo, ali odločitev v sporu lahko učinkuje na stečajno maso. Če bi odločitev sodišča lahko kakorkoli vplivala na spremembo obsega stečajne mase je veljalo, da je spor v zvezi s stečajnim postopkom. Novejša sodna praksa pojem povezanosti s stečajnim postopkom razlaga ožje, in sicer tako, da šteje, da mora biti izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljano terjatvijo in stečajnim postopkom. Zato ni dvoma, da so v vzročni zvezi s stečajnim postopkom spori zaradi ugotovitve obstoja prijavljene terjatve po napotitvi tožnika, čigar terjatev je bila prerekana v stečajnem postopku. Narava spora (zahtevek na plačilo odvetniških stroškov) na tako presojo ne vpliva.
V zvezi s stečajnim postopkom lahko nastanejo po vsebini različni spori, pa vendarle prevlada kriterij koneksnosti, ki zahteva koncentracijo vseh postopkov na območju stečajnega sodišča. Kar se tiče vpliva časovne komponente na izbiro pravil o vrsti postopka, se je glede tega vprašanja novejša sodna praksa poenotila v stališču, da pravilo iz 6. točke 483. člena ZPP velja le za koneksne tožbe, vložene po začetku stečajnega postopka, ne nanaša pa se na pravdne postopke, ki so se začeli pred začetkom stečaja.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00039491
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270, 271, 272, 272/1, 272/2, 273.. ZJU člen 83, 83/5.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - premestitev na drugo delovno mesto - verjetnost obstoja terjatve - razrešitev s funkcije direktorja
Premestitev tožnika je bila posledica njegove razrešitve po odločbi o razrešitvi z mesta direktorja, to odločbo pa je upravno sodišče odpravilo. Z odpravo odločbe se zadeva vrne v stanje pred njeno izdajo. S tem je odpadla pravna podlaga, zaradi katere je bil tožnik z izpodbijanim sklepom premeščen na drugo delovno mesto. Ker tožnik ni bil razrešen, tudi ne bi smel biti premeščen na drugo delovno mesto. Tožnik je v postopku v zvezi z izdajo začasne odredbe po podanem predlogu izkazal verjetnost, da njegova terjatev obstoji.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je po tem, ko je podizvajalska pogodba prenehala veljati zaradi tega, ker je tožeča stranka odstopila od nje, odpadel razlog, da bi tožena stranka še zadrževala znesek zadržnine iz podrejenega dolga, saj je tudi v primeru delne izpolnitve pogodbe vsaka stranka skladno z določbo 111. člena OZ dolžna drugi vrniti tisto, kar je prejela in plačati, kar še ni plačala, ker v okoliščinah konkretnega primera vrnitev v naravi ni mogoča (gradba). Tako je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki skupaj 21.088,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (16.068,00 EUR iz naslova zadržnin po računih št.10/2013, št. 11/2013 in št. 13/2013 ter 5.020,92 EUR iz naslova še neplačanega računa 4/2014).
standard obrazloženosti ugovora - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zanikanje obstoja terjatve
S trditvami je dolžnik zanikal terjatev upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen.
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je v sporni zadevi prišlo do zamude pri izplačilu otroškega dodatka, kot tudi do zamude v zvezi s povrnitvijo preplačila glede znižanega plačila vrtca. Niti ZUPJS, niti Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju: ZSDP-1) ne vsebujeta določb v zvezi s plačilom zakonskih zamudnih obresti. Vendar pa to ne pomeni, da ni pravne podlage za priznanje vtoževanih zakonskih zamudnih obresti. V zvezi s priznavanjem zakonskih zamudnih obresti v primeru, ko gre za spore glede priznavanja pravic iz javnih sredstev je pritožbeno sodišče že v več zadevah zavzelo stališče, da je v primeru zamude potrebno upoštevati določbo prvega odstavka 378. člena OZ.
ZGD-1 člen 580, 580/6. ZIZ člen 24, 24/3.. ZPP člen 80, 205, 205/1, 208, 208/1.
sposobnost biti stranka - vstop novega upnika v izvršbo - statusno preoblikovanje - pripojitev družbe - prenehanje pravne osebe - univerzalno pravno nasledstvo
80. člen ZPP, katerega določbe se smiselno uporabljajo v postopku izvršbe (15. člen ZIZ), sodišču nalaga, da med postopkom ves čas po uradni dolžnosti pazi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Pritožbeni očitek, da je sodišče kršilo pravila postopka, ko je samo in uradno vpogledalo v podatke AJPES-a, je zato kot neutemeljen zavrniti.
pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - ugovor javnega dobra - lastninjenje nepremičnin
Ugovor javnega dobra v zvezi z obsegom pripadajočega zemljišča je lahko utemeljen le v primeru, ko je podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003. Morebitna današnja razglasitev javnega dobra (torej po 1. 1. 2003) ne pomeni, da zemljišče v relevantnem času dejansko ni bilo pripadajoče zemljišče k stavbi.
ZFPPIPP člen 365, 365/1, 365/1-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7.
postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - osnova za izračun
V sodni praksi je zavzeto stališče, da je treba določila za izračun nadomestila po 7. členu Pravilnika razlagati tako, da postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase šteje kot enoten postopek, ne glede na to, da se je stečajna masa unovčevala postopoma in se je izvajala razdelitev skozi več delnih razdelitev in ne glede na to, ali gre za razdelitev splošne ali posebne razdelitvene mase.