spor majhne vrednosti - fikcija vročitve - pravočasnost vloge
Pritožba ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede načina vročanja dopolnitve tožbe, torej s fikcijo vročitve, niti datumov, kdaj je toženi stranki puščeno obvestilo o vročitvi, niti datuma izteka rokov in ne datuma, do kdaj bi tožena stranka morala pri sodišču vložiti vlogo, da bi se ta v sporu majhne vrednosti štela za pravočasno.
Pritožbeno sodišče sicer soglaša, da toženi stranki morda ni jasen procesni pojem fikcije vročitve, o katerem govorimo tedaj, če naslovnik ni dosegljiv in vročevalec pusti v nabiralniku obvestilo o sodni pošiljki, ki jo je treba vročiti osebno. Šteje se, da je naslovnik zaradi obvestila imel realno možnost, da pisanje na pošti dvigne in se z njim seznani, če pa tega v roku 15 dni ne stori, kar izhaja iz vsebine obvestila, se šteje, da je sodno pisanje vročeno. V tem se kaže tako imenovan fikcija vročitve.
ZPrCP člen 106, 106/3. ZMV-1 člen 16, 16/5, 25, 25/6.
vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi - vpliv psihoaktivnih substanc - odgovornost za prekršek - vozniško dovoljenje kot listina
Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da obdolženec v času vožnje motornega vozila pri sebi ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. To je potrdil tudi sam obdolženec v svojem zagovoru. Ker tako z ničemer ni izkazano, da bi obdolženec karkoli ukrenil v zvezi z odtujitvijo vozniškega dovoljenja oz. da ni imel možnosti zadeve ustrezno urediti na upravni enoti, ni nobenega dvoma o njegovi odgovornosti za strojeni prekršek.
Ker se ob ugotovljeni prisotnosti prepovedanih substanc v krvi voznika ne ugotavlja dejanski vpliv teh substanc na vozniške sposobnosti v konkretnem primeru, so za odločitev o prekršku vožnje pod vplivom prepovedanih substanc nerelevantni pritožbeni poudarki tako obdolženca kot tudi zagovornika, da naj bi obdolženec vse preizkuse v okviru kliničnega dela strokovnega pregleda opravil več kot odlično.
Glede na to, da obdolženec vztraja pri tem, da ne uživa prepovedanih substanc, a hkrati priznava, da jemlje Apaurin, ki vsebuje diazepam, ter Zaldiar, ki vsebuje psihoaktivno snov tramadol, se poraja vprašanje, ali se obdolženec sploh zaveda kakšno medikamentno terapijo prejema in ali je seznanjen s tem, kakšne posledice ima lahko to na udeležbo v cestnem prometu.
zamudna sodba - laična pritožba - vročitev tožbe - pravilno vročanje - dejansko bivališče - prepoved približevanja - pridobitev podatkov
Sodišče prve stopnje je zmotno ugotavljalo, ali je s stopnjo verjetnosti izkazano, da je toženec bival na spornem naslovu, ko so mu bile vročene sodne pošiljke, namesto da bi ugotavljalo, ali je toženec s stopnjo verjetnosti izkazal, da tam ni bival.
Zamudna sodba ni dopustna, če toženi stranki tožba ni (bila) pravilno vročena.
Toženec je v laični pritožbi zatrjeval, da tožbe ni prejel, ker je v času vročitve "imel prepoved približevanja objektu na 150 m." Ni odločilno, da toženec pritožbi ni predložil odločb, ki bi potrjevale te toženčeve trditve, še posebej, ker gre za zlahka preverljivo dejstvo, s tem, da tožnica tega dejstva tudi ni prerekala v pritožbenem postopku. V pritožbenih postopkih ni materialnoprocesnega vodstva, pa vendar je v takih primerih izjemoma dopustno, da sodišče prve stopnje pridobi dodatne informacije glede trditev, kot jih je zatrjeval toženec v laični pritožbi glede razlogov, zaradi katerih mu tožba ni bila (pravilno) vročena.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - rok za vložitev predloga - materialni rok - vrnitev v prejšnje stanje - nedovoljen predlog
Res je sicer, da predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče vložiti oz. obravnavati pred pravnomočnostjo sklepa o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vendar je postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja poseben postopek za izrek prekrškovne sankcije oz. ukrepa, ki ga predpisuje tretji odstavek 22. člena ZP-1 in se konča s pravnomočnostjo sklepa o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Postopek v zvezi s predlogom za odložitev izvršitve tega ukrepa pa je (kot izhaja že iz samega poimenovanja odložitev izvršitve) postopek v zvezi z izvrševanjem že pravnomočno izrečenega ukrepa.
Če bi sledili stališču pritožnikov (da ima pridobitelj za nazaj pravico uveljavljati vse korporacijske pravice iz poslovnega deleža, tudi uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine, na katero naj ne bi bil pravilno vabljen oziroma na kateri naj ne bi bila upoštevana njegova glasovalna pravica, saj bi takšno pravico imel, če bi bil že v času izvedbe skupščine vpisan v sodni register), bi poleg (spremenjene) določbe prvega odstavka 482. izničili tudi namen (istočasno spremenjene) določbe prvega odstavka 509. člena ZGD-1, v skladu s katero je sklic skupščine pravilen, če jo poslovodja skliče s priporočenim pismom, ki ga pošlje vsem družbenikom, ki so na dan skupščine vpisani v sodni register. Takšno postopanje sodišča, ki je v direktnem nasprotju z jasno zakonsko določbo prvega odstavka 509. člena ZGD-1, pa ni dopustno.
Na dlani je torej pravilen zaključek sodišča prve stopnje (točka 16 obrazložitve), da prvi odstavek 482. člena ZGD-1 določa neizpodbojno domnevo (ne predvideva, da bi bilo mogoče dokazovati drugače) glede časovnega trenutka, od katerega prenos poslovnega deleža učinkuje v razmerju do družbe in od katerega pridobitelj poslovnega deleža v razmerju do družbe velja za družbenika. Da sta predhodno citirani določbi ZGD-1 jasni in ne dopuščata drugačne razlage, pravilno zaključuje tudi sodišče prve stopnje v točki 18 obrazložitve. Glede na takšno zakonsko ureditev torej ni sprejemljiva teza pritožnikov o učinkovanju pravic za nazaj, ki bi (lahko) vplivala na zakonitost sklica in izvedbe skupščine družbenikov. Sodišče druge stopnje v tem kontekstu povzema tudi z razlogi izpodbijane sodbe v točki 22 obrazložitve.
Tožeča stranka je skrčila tožbeni zahtevek, kar pomeni delni umik tožbe, tožena stranka pa temu ni nasprotovala. Zaradi tega bi moralo sodišče nagrado za nadaljnja procesna dejanja odmeriti od nove vrednosti spornega predmeta.
SZ-1 člen 84, 84/4, 93, 103, 103/1, 103/1-1, 103/1-6. ZPP člen 185, 185/1, 213, 213/1. OZ člen 198.
najemna pogodba - kršitev najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog - zahtevek na izpraznitev nepremičnine - neprofitno najemno stanovanje - preureditev skupnih prostorov v stanovanjske - skupni prostor v večstanovanjski stavbi - poseg brez soglasja - soglasje najemodajalca - plačilo uporabnine - neupravičena obogatitev - uporaba tuje stvari - nedovoljena sprememba tožbe
Če je bila najemna pogodba sklenjena po tem, ko je tožnica izvedla opisan odtok, je takratni najemodajalec očitno soglašal z rešitvijo, kakršno je glede izvedbe kuhinjskega odtoka našla toženka. Stanovanje je toženki oddal s kuhinjskim odtokom, kakršen je v času sklepanja najemne pogodbe obstajal. V tem primeru ne gre za spremembo stanja stanovanja, s katero lastnik ne bi soglašal (6. točka prvega odstavka 103. člena SZ-1), niti za način uporabe stanovanja v nasprotju z lastnikovo voljo (1. točka prvega odstavka 103. člena SZ-1).
Dolgotrajna uporaba ne more spreminjati dogovorjenega obsega najetih prostorov.
Pravilen je zaključek, da kolikor tožena stranka dva hodnika in sobo uporablja drugače kot za dostop do stanovanja, to počne v nasprotju s sklenjeno najemno pogodbo. Utemeljen je zahtevek, da je dolžna te prostore izprazniti in jih izročiti tožeči stranki v posest; dejansko v soposest, saj jih tudi sama uporablja za dostop do najetega stanovanja.
Sodišče se je do izvedenih dokazov dolžno opredeliti v obsegu, kot je to potrebno za ugotavljanje pravno pomembnih dejstev.
upnik v zapuščinskem postopku - nedovoljena pritožba - ločitev zapuščine - če pritožba ne zadrži izvršitve - predpostavke - sklep o dedovanju - izpodbijanje sklepa o dedovanju
Upnik, ki ni zahteval ločitve zapuščine, ni stranka zapuščinskega postopka in zato nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju, ker ne uveljavlja pravice na dednopravnem temelju.
Sodišče odloči, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, zlasti v primerih, če so s sklepom odrejeni ukrepi za zavarovanje zapuščine, pa je nevarnost, da bi se z odložitvijo izvršitev teh ukrepov onemogočila. Te nevarnosti oporočna dedinja ni zatrjevala.
agrarna skupnost - vpis v register agrarne skupnosti - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - vrnitev premoženja agrarni skupnosti - delitev solastnine - aktivna legitimacija - člani agrarne skupnosti
Poseben režim delitve solastnine iz 55. člena ZAgrS velja le za tiste agrarne skupnosti in njihove člane, ki so registrirani po ZAgrS.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška
V okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da za ta prekršek ni bil kriv, da je samo izpraznil križišče po predpisih, da nikoli in nikdar ni imel kazenskih točk zaradi rdeče luči, neupoštevanja stop znaka, prevoženja polne črte ali radarja.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00039917
OZ člen 9, 82, 100, 101.
zahtevek na izpolnitev pogodbene obveznosti - način izpolnitve pogodbe - razdelitev skupnega premoženja - bivša zakonca - plačilo kupnine - pridobitev solastninske pravice na nepremičnini - izpolnitev pogodbene obveznosti in posledice neizpolnitve - pravilo sočasne izpolnitve - razlaga pogodbe - uporaba določil in razlaga spornih določil - skupni namen pogodbenih strank - rešitev stanovanjskega vprašanja - volja pogodbenih strank - nakup stanovanja - kavza pogodbe - sofinanciranje - solastništvo stanovanja
Materialnopravna podlaga za odločitev so določila o izpolnitvi pogodbe.
Sporno pogodbeno določilo predvideva sofinanciranje nakupa stanovanja, dejanski stan pa je tak, da je stanovanje že kupljeno in se od toženca zahteva le še denarni znesek, ki bi ga bil ob nakupu dolžan prispevati. Namen sporazuma o razdelitvi premoženja, v katerem je sporno določilo vsebovano, je v ureditvi premoženjskih in drugih razmerij izvenzakonskih partnerjev po prenehanju izvenzakonske skupnosti. Tožnica zatrjuje namen obravnavanega pogodbenega določila skladno z namenom pogodbe, v kateri je to določilo vsebovano. Toženec pa je neprepričljiv s svojo trditvijo o obligaciji prizadevanja, saj je – iz listin in z njimi skladne tožničine izpovedi – razvidno, da je bilo financiranje najema le začasna rešitev tožničinega stanovanjskega problema. Pomembna je kavza, ki jo je ugotovilo sodišče prve stopnje: sofinanciranje nakupa stanovanja, katerega solastnika bosta, vsak do idealne polovice, tožnica z otroci pa njegova uporabnica. Dejstvo, da je tožnica – po tem, ko se toženec ni odzval na njen poziv, da pri nakupu sodeluje – sama kupila stanovanje, zato ni ovira, da od toženca uveljavi njegov prispevek. Tudi na ta način je uresničen namen, ki sta ga pogodbenika zasledovala s spornim določilom in sporazumom.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 156, 156/1, 214, 214/4, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 338, 338/2. SPZ člen 99.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - opustitev vznemirjanja in posegov - prepoved bodočega vznemirjanja - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - solastninska pravica - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - delo z gradbeno mehanizacijo - zatrjevana dejstva - splošno znana dejstva - javno dobro - odločitev o pravdnih stroških - uspeh stranke v postopku - delni uspeh v pravdi - samostojni zahtevek - povezanost zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - porazdelitev stroškov - procesne pravice
Splošno znana dejstva v pomenu iz četrtega odstavka 214. člena ZPP so le tista, ki so znana širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje. Navedeno pomeni, da za opredelitev dejstva kot splošno znanega ni dovolj, da je znano le sodišču in strankama ali krogu oseb, zainteresiranih za pojav, na katerega se dejstvo nanaša. Okoliščina, da sporno pot vsakodnevno uporabljajo mnogi, tako ne zadostuje za sklep, da gre za splošno znano dejstvo.
poškodba roke - zlom - odmera denarne odškodnine - odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - odškodnina za premoženjsko škodo - delno plačilo - stroški prevozov na zdravljenje - odmera stroškov - višina povračila - izgubljeni dohodek - popolna denarna odškodnina - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici
Prisojena skupna odškodnina v višini 37.500 EUR (30 povprečnih neto plač) v primerjavi s primeri poškodb koželjnice v sodni praksi pokaže ustrezno ovrednotenje ugotovljenega obsega škode in njeno ustrezno umeščenost med srednje hude primere.
Utemeljen je tudi tožnikov pritožbeni očitek o prenizkem znesku ugotovljene škode, nastale s prevozi na zdravljenje. V skladu s 169. členom OZ je upravičen do popolne odškodnine, s prevozi na zdravljenje pa mu škoda ni nastala le v višini stroška za gorivo, ki je upoštevan v sodbi, ampak tudi zaradi obrabe vozila. Ugotovitev o višini škode, izračunana ob upoštevanju povprečne cene bencina v relevantnem obdobju, je zato zmotna.
Pri ugotavljanju višine izgube je treba izhajati iz dohodka, ki bi ga oškodovanec pridobil, če bi delal. Ker je tožnik redoma prejemal ne le dodatka za nedeljsko in štiriizmensko delo, ampak tudi za popoldansko in nočno delo, so bili utemeljeno upoštevani v ugotovitvi o dohodku, ki bi ga tožnik prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 11/5, 12b, 12b/1. ZPP člen 212, 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - premoženje pravne osebe - kratkoročne terjatve - zadnje letno poročilo - javno objavljeni bilančni podatki - težje unovčljivo premoženje - nedovoljene pritožbene novote
Premoženje pravne osebe, kot izhaja iz prvega odstavka 12.b člena ZST-1, lahko sestavljajo tudi terjatve. Kratkoročne poslovne terjatve v skladu z računovodskimi pravili predstavljajo sredstva pravne osebe, ki so praviloma izterljiva v krajšem obdobju (do enega leta).
Naloga stranke v postopku odločanja o taksni oprostitvi je ravno v izkazu odsotnosti sredstev, ki bi stranki omogočala plačilo sodne takse brez ogrožanja njene dejavnosti. V ta namen mora zato pojasniti premoženjske razmere, vendar konkretizirano in z zadostno mero skrbnosti ter jih nenazadnje tudi dokazati, česar pa tožeči stranki, kot je pravilno odločilo prvostopenjsko sodišče, v tem postopku ni uspelo.
V zvezi z izpolnjevanjem pogoja za zavrnitev iz 9. točke 186. člena ZSKZDČEU-1 sodišče presoja zgolj to, ali se je oseba lahko dejansko seznanila z odločbo nizozemskega organa in ali je imela zadosten rok za pripravo svoje obrambe oz. vložitev pravnega sredstva. Za priznanje in izvršitev se ne zahteva dejanska seznanitev, temveč zadošča zgolj možnost dejanske seznanitve, kar je v konkretnem primeru, ko gre za vročanje pravni osebi, izpolnjeno že s tem, da je pravni osebi pošiljka poslana na naslov, ki je naveden v Poslovnem registru Slovenije in da ima pravna oseba na tem naslovu hišni predalčnik.
pripor - preizkus pripornih razlogov ob reševanju pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje - znižanje kazni - kazen zapora
Utemeljen sum, da je obtoženec storil v prejšnji točki navedeni kaznivi dejanji, izhaja iz pravnomočne obtožnice ter nepravnomočne obsodilne sodbe. Ne gre spregledati, da je bila obtožencu za obravnavano kaznivo dejanje hude telesne poškodbe določena kazen eno leto in štiri mesece zapora, za kaznivo dejanje ropa pa eno leto in pet mesecev zapora, ki je bila po odločitvi pritožbenega sodišča sicer znižana, medtem ko je bil obtoženec storitve kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti oproščen. To pa je privedlo do izreka nižje enotne kazni, vendar pa ne v tolikšnem obsegu, da ne bi bilo mogoče več zastopati stališča o sorazmernosti pripora v primerjavi z ustavno zagotovljeno pravico obtoženca do njegove osebne svobode.
Stališče pri katerem vztraja pritožba, da se delavec pravici, do katere je upravičen po zakonu in izplačilu iz takšnega naslova ne more veljavno odpovedati, se je v sodni praksi uveljavilo v posledici odločbe Ustavnega sodišča RS Up-63/03-19 z dne 27. 1. 2005, ki se je nanašala na vprašanje veljavne odpovedi pravici do odpravnine. S sklepom VIII Ips 191/2018 z dne 21. 5. 2019 (v zadevi, ki je bila prav tako iz naslova nadur, v njej pa je Vrhovno sodišče RS ugotovilo, da nižji sodišči nista pravilno upoštevali sporazuma med strankama o tem, da so vse obveznosti delodajalca do delavca poravnane) pa je Vrhovno sodišče RS navedeno stališče razdelalo tako, da se delavec zgolj vnaprej ne more veljavno odpovedati pravici iz delovnega razmerja, medtem ko s pravico, ki jo je že pridobil oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, delavec lahko prosto razpolaga in se ji tudi odpove tako, da je pač ne uveljavlja ali pa se z delodajalcem o njej poravna ali sporazume.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo slednje stališče (ki je bilo tudi že upoštevano v praksi pritožbenega sodišča - istovrstna zadeva Pdp 673/2019 zoper isto toženo stranko) ter se pri tem ustrezno sklicevalo tudi na določbo o dopustnem predmetu poravnave iz 1050. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 13. člena ZDR-1, ki glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi določa smiselno uporabo splošnih pravil civilnega prava.
Obtožencu očitano kaznivo dejanje protipraven odvzem prostosti, po prvem odstavku 133. člena KZ-1, stori kdor koga protipravno zapre, ima zaprtega ali mu kako drugače omeji svobodo gibanja. Kazenskopravna dobrina, ki jo varuje inkriminacija v navedeni zakonski določbi, je osebna svoboda gibanja. Zato je standard ustrezno omejene svobode gibanja iz prvega odstavka 133. člena KZ-1 izpolnjen takrat, ko oseba mesta kjer je zadržana, ne more zapustiti ali pa tega ne more storiti na razumen način.
Iz njegove izpovedi na glavni obravnavi, ki je bila namenjena razjasnjevanju tega vprašanja, je namreč mogoče ugotoviti, da je oškodovanec imel še en ključ stanovanja na nočni omarici, da je zanj vedel in da je iz stanovanja odšel šele po kakšni uri, ker je med tem časom iskal zdravstveno izkaznico. Pri tem pa je imel težave, saj sta storilca stanovanje precej razmetala in na tla pometala več predmetov. Slednje je razvidno tudi iz spisu priloženih fotografij, iz katerih pa izhaja tudi to, da se je nočna omarica na kateri je bil ključ, nahajala ob postelji, na kateri je bil oškodovanec pretepen. Ker pa je zanj vedel, je več kot očitno, da pri njegovem iskanju ni imel nobenih težav, kar tudi sam ne zatrjuje. Razlog za to, da je iz stanovanje odšel šele čez približno eno uro, pa ni v tem, da iz zaklenjenega stanovanje ne bi mogel oditi, ampak v iskanju zdravstvene kartice. Zato je sodišče druge stopnje v tem delu sledilo pritožbam obeh pritožnikov, da z zaklepanjem oškodovanca v stanovanje in z odvzemom ključa, svoboda oškodovančevega gibanja ni bila omejena na način, da stanovanja ne bi mogel zapustiti, kar je z rezervnim ključem tudi uspešno storil in odšel po zdravniško pomoč ter na policijo.
ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPrCP člen 106, 107.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kot je ugotovilo sodišče je tožena stranka tožniku očitala odklonitev preizkusa ne pa, da je bil tožnik dejansko pod vplivom prepovedanih substanc, kot zmotno prikazuje pritožba. Ob tem tudi ni mogoče slediti pritožbenemu ugovoru, da v delovnem pravu veljajo standardi, kot je v dvomu v korist delavca. V konkretnem primeru je jasno, da je tožnik kot voznik - skladiščnik storil tako hudo kršitev pogodbenih obveznosti, da je to razlog iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00041500
ZKP člen 18, 18/2, 148, 148/2, 149a, 149a/1. KZ-1 člen 41, 41/1, 186, 186/1, 186/3.
izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - pregled vozila - zaseg predmeta - utemeljeni razlogi za sum - utemeljen sum - tajno opazovanje - dejanje storjeno v hudodelski združbi - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - hudodelska združba
Ko sta policista ob odprtju okna zaznala tudi značilen vonj po konoplji, sta imela vso zakonsko podlago za uporabo pooblastila iz drugega odstavka 148. člena ZKP v smeri pregleda prevoznega sredstva. Glede na intenzivnost pregleda ni mogoče zaključiti, da je šlo za globlji vdor v zasebno sfero P. S., za takšen pregled vozila pa policiji ni potrebno pridobiti predhodne sodne odredbe, kot meni pritožnik.
Glede na vse ostale okoliščine primera, ki jih predmetna odredba izčrpno in podkrepljeno z relevantnim dokaznim gradivom utemeljuje, pa je bil ob izdaji odredbe podan zahtevani dokazni standard utemeljenih razlogov za sum, da bi lahko bil M. P. oseba, ki je opravila prevoz amfetamina z Nizozemske.
Obtožencu sodišče prve stopnje ni dokazovalo storitve obravnavanega kaznivega dejanja le na podlagi njegovega osebnega opisa, ki ga je R. M. dal tajnemu delavcu TD 7049, pač pa je obsodilno sodbo zanesljivo utemeljilo tudi na ostalih dejstvih in dokazih.
Pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi storilec kaznivega dejanja strožje odgovarjal zaradi izvršitve dejanja v hudodelski združbi, določa že prvi odstavek 41. člena KZ-1. Ti pogoji so: 1) da gre za člana združbe najmanj treh oseb, 2) da izvrši kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega načrta te združbe in 3) da izvrši kaznivo dejanje v povezavi z najmanj še enim članom kot sostorilcem ali udeležencem. Morajo pa biti za to, da lahko govorimo o hudodelski združbi, izpolnjeni še nekateri dodatni pogoji, ki jih zakon izrecno ne navaja.