Glede na pravnomočno odločbo pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da je tožniku že z 31. 1. 2018 prenehala pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, torej da je že z navedenim dnem odpadla pravna podlaga za nadaljnje izplačevanje nadomestila. Pravna podlaga tako ni odpadla z 8. 8. 2018, kot to razloguje sodišče prve stopnje, temveč že 31. 1. 2018. Res je, da je pritožbeno sodišče v zadevi Psp 322/2017 z dne 10. 1. 2018 že zavzelo stališče, da je odločilen datum, ko je bilo ustavljeno izplačevanje nadomestila, vendar pa iz novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča RS (sodba VIII Ips 63/2018 z dne 12. 9. 2018) izhaja, da odločba o ustavitvi izplačevanja za vnaprej omogoča upravičencu pravno varstvo glede izplačevanja na podlagi pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v prihodnje. O upravičenosti do prejemanja pokojninskih oziroma invalidskih prejemkov v preteklem obdobju pa tožena stranka odloči v okviru izdaje odločbe o ugotovitvi preplačila (194. člen ZPIZ-2). Zato lahko tožena stranka za preteklo obdobje, v katerem zavarovanec ni izpolnjeval pogojev za izplačevanje dajatve, ne glede na odločitev o ustavitvi izplačevanja posamezne dajatve za vnaprej, odloča o preplačilu in dolžnosti povračila neupravičeno izplačanih sredstev zaradi neizpolnjevanja pogojev za uživanje dajatve. Odločbi o ustavitvi izplačevanja za naprej in vrnitvi neupravičeno prejetega se tako ne izključujeta, temveč se nasprotno dopolnjujeta glede časovnih učinkov spremenjenega priznavanja posamezne pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00041718
ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1. OZ člen 239, 239/1.
sklepčnost tožbe - zavrnitev zahtevka zaradi nesklepčnosti - nesklepčna tožba - trditvena podlaga - gradbena dela - naročilo gradbenih del - specifikacija dolga - obsežna listinska dokumentacija - gradbena knjiga - izpolnitev obveznosti
Sklepčnost tožbe pomeni v svojem bistvu tožnikovo trditveno breme; gre za tožnikovo dolžnost, da v tožbi navede dejstva, na katera opira svoj zahtevek.
Tožeča stranka bi lahko že ob izdaji vtoževanih računov, vsekakor pa v svoji trditveni podlagi, konkretno in po postavkah navedla obseg opravljenih del in njihovo ceno. Navesti bi morala, katerih del ji tožena stranka še ni plačala ter opraviti izračun, iz katerega bi bilo razvidno, kaj ji tožena stranka še dolguje.
Zgolj predložitev obsežne listinske dokumentacije ali sklicevanje nanjo, ne more nadomestiti trditev stranke. Tožeča stranka gradbene knjige, tj. obsežne listinske priloge, ni niti v grobem obrazložila, temveč je od prvostopenjskega sodišča neutemeljeno pričakovala, da bo iz številnih fotokopij na roke izpolnjenih obračunskih listov iskalo dejstva, ki utemeljujejo njen tožbeni zahtevek in s tem samo opravilo njeno dolžnost v postopku.
pravnomočno končan izvršilni postopek - sklep o poplačilu - razdelitev - sestava sodišča - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec
Višje sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep ni sklep o poplačilu (208. člen ZIZ). Izvršilni postopek je končan, saj je sklep o poplačilu z dne 17. 5. 2016 pravnomočen (potrdilo o pravnomočnosti: 21. 6. 2016) in je tudi odločeno o vseh pravnih sredstvih. Sklep o poplačilu je zadnje izvršilno dejanje. Z njegovo pravnomočnostjo je izvršba končana.
Pritožnik zmotno meni, da je lahko dokaz z izvedencem upoštevan le, če izvedenec ugotovi neko dejstvo s stopnjo gotovosti. Izvedenec je pojasnil, kako poteka lestvica ugotovitev in da temelji na tehtanju dveh predpostavk, predpostavke, da nekdo je pisec in da ni pisec nekega rokopisa ali podpisa. Po tej metodi je presodil, da ugotovitve podpirajo predpostavko, da spornega in primerljivih podpisov ni napisala ista oseba. Med spornim in primerjalnim materialom je najti precej razlik v izvedbi podpisov in malo podobnosti in je zato sklepal, da je sporni podpis nastal tako, da je nekdo poskušal prerisati podpis pokojnega po predlogi.
OZ člen 70, 271, 271/2, 274, 275. SPZ člen 118, 118/4-2, 118/4-5, 118/5. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - upravnik - zastopstvo etažnih lastnikov - založitev stroškov iz lastnih sredstev - obratovalni stroški - prenos materialnopravnih upravičenj - aktivna legitimacija
Materialnopravnega upravičenja, da povrnitev založenih obratovalnih stroškov terja od konkretnega etažnega lastnika, sodišče prve stopnje tožeči stranki v nasprotju s pritožbenimi navedbami (kar a priori) ni odvzelo. Ker je za nastanek subrogacije bistvena izpolnitev obveznosti, je sodišče prve stopnje v nadaljevanju ugotavljalo, ali je tožeča stranka uspela dokazati, da je dobaviteljem dejansko plačala obveznosti tožene stranke. Z vidika utemeljenosti njenega zahtevka je to namreč ključno. Upravnik ne more zahtevati povrnitve stroškov od etažnega lastnika, če ne izkaže, da je te dobaviteljem predhodno poravnal sam.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje denarne in nedenarne terjatve - onemogočanje ali oteževanje uveljavitve terjatve tožeče stranke - nevarnost za uveljavitev terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - dokazni standard verjetnosti
Predlagatelj začasne odredbe mora za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve izkazati subjektivno in konkretno delovanje dolžnika v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve konkretne terjatve. Objektivni izkaz slabega finančnega stanja sam po sebi pa ne zadošča za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.
Slabo finančno stanje gospodarske družbe samo po sebi še ne predstavlja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve za izročitev zimskih pnevmatik in namestitev vlečne naprave, onemogočena ali precej otežena. Tudi pritožbena navedba, da toženka zmanjšuje zaloge, ne izkazuje takšne nevarnosti. Za izročitev enih zimskih pnevmatik in namestitev vlečne naprave namreč niso nujne posebej velike zaloge.
ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 31, 32, 32/1, 32/2, 32/3. ZPP člen 41, 41/2.
ugovor zoper plačilni nalog - formalno procesno vodstvo - razdružitev postopka - nastanek taksne obveznosti - načelo enkratnega plačila sodne takse - vrednost zahtevka - sprememba zahtevka
Taksna obveznost je v tem primeru nastala ob vložitvi tožbe v postopku IV Pg 2129/2019. Iz določil ZST-1 in ZPP ne izhaja, da bi ob razdružitvi postopka nastala v novih postopkih nova oziroma dodatna taksna obveznost tožeče stranke. Odločitev sodišča, da zadevo razdruži in ločeno obravnava posamezne zahtevke iz iste tožbe, zato nima kar avtomatsko za posledico plačilo dodatne sodne takse.
kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - zakonski znaki kaznivega dejanja - račun - lažni podatki - Slovenski računovodski standardi (SRS)
Datum izdaje listine, predpisane z Zakonom o računovodstvu in Slovenskimi računovodskimi standardi ter datum zapadlosti terjatve po takšni listini sta v poslovnem prometu nedvomno pomembni dejstvi (gl. Kozina J. V. Korošec D., Filipčič K. in Zdolšek S., Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika, druga knjiga, 177. - 256. člen, Uradni list Ljubljana 2019, str. 901).
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 12a, 12a/1, 12a/2. ZBPP člen 13, 13/2, 14, 14/2. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1.
oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - zavrnitev predloga - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - občutno zmanjšana sredstva - materialni položaj - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - mesečni povprečni dohodek na člana družine - lastni dohodek družine - vrednost nepremičnin - kreditna obveznost
Po ustaljenih stališčih sodne prakse se kreditne obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, saj je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca. Ta okoliščina je sicer lahko upoštevana v okviru predloga za obročno plačilo sodne takse, vendar je po presoji pritožbenega sodišča premoženjsko stanje predlagateljev tako, da tudi pogojev za obročno plačilo ne izpolnjujeta.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi verodostojne listine - plačilni nalog - pozivni sklep - vročitev s fikcijo - vročitev pravni osebi - osebna vročitev - rok za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe - vročilnica kot javna listina - začetek teka roka za plačilo sodne takse - kršitev pravice do izjave
Za pravilnost vročitve je odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo o prispelem pisanju. Fikcija vročitve v primeru, ko naslovnik pisanja v 15-dnevnem roku ne dvigne, nastopi že s samim potekom časa in seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve ni relevantna. Z vložitvijo sodnega pisanja v hišni predalčnik se zagotavlja zgolj večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub nadomestni vročitvi res seznanil s pisanjem.
ZST-1 člen 34, 34/1, 34/4. ZPP člen 105.a, 105.a/3, 142, 142/7.
izdaja plačilnega naloga enemu od sospornikov - plačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe
Glede na navedeno po oceni pritožbenega sodišča ni dvoma, da plačilnega naloga, v katerem je kot naslovnik (v levem zgornjem kotu, pod navedbo sodišča in nad podatki, ki opredeljujejo predmetni spor) naveden le eden od tožencev, ki so v sporu navadni sosporniki, ni mogoče razumeti kot naloga, s katerim se plačilo sodne takse nalaga vsem tožencem. Dejstvo je, da se naslovnik plačilnega naloga lahko odloči, da z opustitvijo plačila sodne takse procesno ne bo (več) aktiven, kar pa ne more imeti za posledico fikcijo umika pritožbe tudi za ostale tožence. Da to velja celo za enotne sospornike, je VS RS zavzelo stališče v odločbi III Ips 64/2011 z dne 13. 9. 2011. Na raztezanje sankcije iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP (fikcija umika pritožbe) na drugega toženca ne vpliva niti okoliščina, da je bil sporni plačilni nalog, ki je bil naslovljen (le) na prvo toženko, vročen skupnemu pooblaščencu tožencev. Velja sicer, da je vročitev opravljena osebno, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu (sedmi odstavek 142. člena ZPP), vendar ni mogoče sprejeti stališča, da je (zaradi tega) poleg prve toženke taksni zavezanec tudi drugi toženec. Slednji namreč v skladu s prvim in četrtim odstavkom 34. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) ni bil pozvan na plačilo sodne takse niti opozorjen na posledice njenega neplačila.
spor zaradi motenja posesti - posestno varstvo - sodno varstvo posesti - materialni rok - prekluzivni rok za tožbo - subjektivni rok za vložitev tožbe - objektivni rok za vložitev tožbe - ponavljajoče se motilno dejanje - prepozna tožba - neutemeljena začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve
Roki za varstvo posesti so kratki. So materialni, prekluzivni, ki niso podaljšljivi in ne dopuščajo vrnitve v prejšnje stanje. Prepozno tožbo sodišče zavrže. Rok 30 dni je subjektivni rok – vezan je na subjektivne okoliščine. Teči začne takrat, ko je posestnik zvedel za motenje in za storilca. V primeru ponavljanja motilnih dejanj začne teči od zadnjega motenja. Upoštevati pa je treba tudi objektivno okoliščino motenja: enoletni (objektivni) rok začne teči od dneva, ko je motenje nastalo. Po preteku objektivnega roka sodno posestno varstvo zaradi istega motilnega ravnanja ni več mogoče. Ker je bila tožba zaradi motenja posesti vložena več kot 30 dni potem, ko je tožnik ugotovil, da je bila ključavnica zamenjana in da ne more več v stanovanjsko hišo in druge prostore, je vložena prepozno.
Ob dejstvu, da tožnik do posestnega varstva zaradi prepozno vložene tožbe ni več upravičen, je pravilna presoja, da verjetnosti terjatve kot prvega pogoja iz navedenega zakonskega določila ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00042043
ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - terjatev za dobavo električne energije - uporaba poslovnega prostora - relativnost obligacijskega razmerja
Pritožnica trdi, da je tožeča stranka sama postavila pogoj, da se prostor izprazni in tudi ni upoštevala vložkov tožene stranke za preureditev prostora. S tem pritožnica očitno misli na lastnika poslovnega prostora in ne na tožečo stranko, ki je le dobaviteljica električne energije. Ker se pogodbenega odnosa med tožečo in toženo stranko ne tičejo, so te pritožbene trditve neutemeljene. Tudi sicer pa pritožnica z njimi napada dejansko stanje izpodbijane sodbe, kar v tem postopku ni dovoljeno.
stroški pravdnega postopka - potrebni pravdni stroški - prerekana ločitvena pravica - napotitev na pravdo - napotitev napačne stranke na pravdo
Zmotno je stališče tožeče stranke, da je morala zavarovati svoje interese s tožbo na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice. Tožeča stranka namreč po sklepu stečajnega sodišča ni bila napotena, da takšno tožbo vloži, ker je bila na ugotovitev obstoja ločitvene pravice napotena prvotožena stranka. Zato ni pravilno stališče tožeče stranke, da če bi prvotožena stranka prijavo ločitvene pravice umaknila, posledično tožeča stranka tožbe ne bi vlagala. Tožeči stranki tožbe z navedenim tožbenim zahtevkom, sploh ne bi bilo treba vložiti.
zapuščina brez dediča - kaduciteta - prehod zapuščine na kaducitetnega upravičenca - smrt zapustnika - pridobitev dediščine - prehod lastninske pravice - obseg zapuščine - obstoj zapuščine - motorno vozilo - nahajanje - lokacija - odtujitev stvari
Vozilo je v trenutku zapustničine smrti nesporno obstajalo, zaradi česar je lastninska pravica na njem na pritožnico kot kaducitetnega upravičenca že takrat tudi prešla. Na to okoliščino zato njegova morebitna kasnejša odtujitev ali uničenje (s strani tretjih oseb), sploh pa ne zgolj (potencialna) sprememba njegove lokacije, nima nobenega vpliva. Pridobitev zapuščine s strani države namreč po svoji naravi ni originarne ampak je derivativne narave, sam sklep zapuščinskega sodišča, s katerim se ji zapuščina izroči, pa ni konstitutiven, ampak je deklaratoren, kar pomeni, da samo ugotavlja to, kar se je že zgodilo v času zapustnikove smrti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040797
OZ člen 15, 69, 69/1, 69/2, 70, 70/1, 70/3, 125, 125/1, 435, 435/1. ZPP člen 212.
kupoprodajna pogodba - sklenitev kupoprodajne pogodbe - možnost zastopanja - sklepčnost tožbe - zmotna uporaba materialnega prava
Nesklepčna je tista tožba, pri kateri iz dejstev, ki jih zatrjuje tožnik, ne izhaja tista pravna posledica, ki jo uveljavlja v tožbenem zahtevku oziroma pri kateri iz zatrjevanih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Torej je tožba nesklepčna, če iz zatrjevanih dejstev ne izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Da bi se ugotovilo, ali je tožba nesklepčna, je treba opraviti vsebinski in abstraktni preizkus, kakšno sodbo (ugodilno ali zavrnilno) bi sodišče moralo izdati, če bi se zatrjevana dejstva izkazala za resnična. Če bi moralo izdati ugodilno sodbo, potem je tožba sklepčna.
Načeloma sicer drži stališče sodišča prve stopnje, da ko je sporno kakšno pravno odločilno dejstvo, mora tožeča stranka podati podrobnejše trditve o tem dejstvu. Vendar pa je treba tudi v takšnih primerih upoštevati pravo mero in dopustiti, da sodišče določene podrobnosti ugotovi z izvajanjem dokazov. V tem primeru namreč ni bilo sporno, da je tožena stranka dala naročilo za dobavo in montažo nadgradnje M. d. o. o. (T. oziroma G. G.). Vprašanje pa je v kakšni vlogi ga je M. d. o. o. sprejel: kot samostojna oseba, ki je nato kot kupka tožeči stranki naročila dobavo nadgradnje, ali kot zastopnica tožeče stranke. V prvem primeru je bila prodajna pogodba sklenjena med tožečo stranko in družbo M. d. o. o. v drugem pa med pravdnima strankama. To pa se po oceni pritožbenega sodišča v tem konkretnem primeru upoštevajoč vse okoliščine lahko razjasni tudi z izvedbo dokaznih predlogov z zaslišanjem strank in prič.
odločba o premoženjskopravnem zahtevku - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - razlogi o določilnih dejstvih - odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku člena 211 KZ-1 na škodo oškodovanca B., s.p., in sicer za znesek v višini 15.050,00 EUR, hkrati pa ugotovilo, da za zaključek o tolikšni škodi ni zanesljive dokazne podlage, o premoženjskopravnem zahtevku odločilo v nasprotju z določbami Obligacijskega zakonika, ki se nanašajo na dolžnost povračila škode, zagrešilo pa je tudi nasprotje med izrekom in razlogi sodbe, kar je terjalo razveljavitev prvostopenjske sodbe pod točko I v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku.
sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - cenilno poročilo - pravica do izjave
Za namen obravnavanega cenilskega mnenja je zadoščala odstotkovna cenilčeva ocena zmanjšanja vrednosti zaradi nepridobljenega upravnega dovoljenja. Ta ni bila podana kar na pamet brez utemeljitve, kot navaja dolžnica, ampak je cenilec pojasnil, da je izhajal iz vrednosti upravnega dovoljenja v normalnih razmerah za enostanovanjsko stavbo. Namen cenitve ni bil natančno določiti strošek legalizacije, ampak oceniti, koliko navedeno dejstvo, da ne gre za legalno gradnjo, vpliva na tržno vrednost, za kar pojasnjen poenostavljen pristop zadošča.
nedovoljena pritožba - sodna poravnava - pravni interes za pritožbo
Pravni interes za odločitev o pritožbi mora biti podan vse do odločitve višjega sodišča o pritožbi. Ker pritožnica zaradi sklenjene sodne poravnave nima več pravnega interesa za pritožbo, je taka pritožba postala nedovoljena.
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. OZ člen 579.
spor majhne vrednosti - posodbena pogodba - vračilo stvari - povrnitev stroškov - nadomestitev vrednosti stvari - odškodninska odgovornost pogodbenika - pasivna legitimacija - aktivna legitimacija - stvarna legitimacija - zavezanec iz pogodbenega razmerja - ugotavljanje pasivne legitimacije - ugovor pasivne legitimacije - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage strank - razpravno načelo - možnost učinkovite obrambe
S tem, ko je sodišče prve stopnje preseglo tožničino trditveno podlago, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Bistvo razpravnega načela (7. in 212. člen ZPP) je v tem, da stranka vselej ve, v okviru kakšnega trditvenega in dokaznega okvira se lahko brani. Mora ji torej biti dana možnost, da tudi sama ponudi ustrezne trditve in dokaze. Če sodišče odloči mimo ponujenega trditvenega gradiva, drugi stranki odvzame možnost učinkovite obrambe.