KZ-1 člen 18, 90, 90/1, 90/1-4, 227, 227/1, 227/2. ZOPOKD člen 4, 4-1, 25, 25-9. ZKP člen 357, 357-4.
oškodovanje upnikov - povzročitev premoženjske škode - čas storitve kaznivega dejanja - dokončanje kaznivega dejanja - stečaj - začetek in tek zastaralnega roka - zastaranje kazenskega pregona - zavrnilna sodba
Kaznivo dejanje oškodovanja upnikov ni neposredno povezano z uvedbo stečaja, saj lahko do tega kaznivega dejanja pride tudi takrat, ko kasneje ni uveden stečaj. Kaznivo dejanje oškodovanja upnikov po 227.členu KZ-1 je v obeh svojih storitvenih oblikah dokončano, ko storilec upnikom s svojim ravnanjem povzroči premoženjsko škodo, kar je pomembno za začetek teka zastaralnih rokov. Pri vprašanju o tem kdaj in s kakšnim ravnanjem storilec kaznivega dejanja povzroči premoženjsko škodo je potrebno izhajati iz določbe 18. člena KZ-1 (čas storitve kaznivega dejanja): kaznivo dejanje je storjeno takrat, ko je storilec delal ali bi moral delati, ne glede na to, kdaj nastane posledica. Obtoženi je s sukcesivnimi prenakazili namenjenih mu plačil na drug transakcijski račun, v daljšem časovnem obdobju preprečeval, da bi se upniki (enako sukcesivno) poplačevali iz sredstev, ki bi se morala stekati na njegov transakcijski račun. Vseh šest upnikov, ki so obtoženemu z judikatno terjatvijo (pravnomočnimi izvršilnimi naslovi) blokirali transakcijske račune, je bilo tako z vsakim prenakazilom na drug račun oškodovanih, saj je bila z vsakim nakazilom odtegnjena možnost poplačila, četudi v manjšem oziroma sorazmernem delu, s tem pa jim je bila nadaljevano povzročena škoda vse do zadnjega prenakazila (oškodovalnega ravnanja), ko je bilo kaznivo dejanje dokončano in je s tem tudi začel teči zastaralni rok. Kasnejša uvedba stečajnega postopka na tek zastaranja ni vplivala.
OZ člen 111, 288, 364, 364/2. ZOR člen 1054, 1054/2. ZPP člen 339, 339/2, 443.
bančni posli - pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa - negativno stanje na bančnem računu - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - razveza pogodbe - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - zamudne obresti
V sporu majhne vrednosti se sme sodbo in sklep izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga uveljavlja toženec, je zato nedovoljeni pritožbeni razlog.
Neutemeljen je ugovor zastaranja. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je vsak priliv na TRR pretrgal zastaranje. Gre za posredno pripoznavo dolga, kot to izhaja iz drugega odstavka 364. člena OZ. Zastaranje pa je bilo pretrgano tudi s sklenitvijo Pogodbe o dovoljeni prekoračitvi pozitivnega stanja na transakcijskem računu z dne 2. 12. 2016, iz katere izhaja toženčevo priznanje negativnega stanja na njegovem računu.
ZVoz-1 člen 56, 56/1, 56/1-3, 56/4, 56/8, 59, 59/1, 60.
splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja
Obdolženec ni posedoval veljavnega vozniškega dovoljenja, zato ne bi smel voziti.
Obdolženec je bil z določili ZVoz-1 seznanjen na teoretičnem delu izpita, prav tako iz zagovora kot nedvomno izhaja, da se je zavedal, da vloge za izdajo vozniškega dovoljenja ni uspel vložiti (ne glede na to, kaj je bil razlog za to), zato preprosto voziti ne bi smel.
Zaposlena na avtošoli ni merodajna za razlago določil ZVoz-1.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-44, 109, 109/1, 110, 110/2, 110/2-7, 110/10, 111.
prometna nesreča - udeleženec prometne nesreče - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči - ogled kraja prometne nesreče
Nesreča, v kateri se poškoduje voznik sam ali v kateri nastane škoda izključno na voznikovem premoženju, ni prometna nesreča, saj gre za samopoškodbo oziroma za poškodovanje lastnega premoženja.
FINANČNO POSLOVANJE - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00040850
ZP-1 člen 8, 60, 60/2, 77, 82, 82/2, 83, 83/1, 214, 214/1. ZPPDFT-1 člen 1, 1/1, 44, 44/3, 167, 167/1, 167/1-3. KZ-1 člen 19.
spor o pristojnosti - zahteva za sodno varstvo - posebna pristojnost - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo - izključna pristojnost - preprečevanje pranja denarja - odločanje o kršitvah finančnih predpisov - terorizem
Izhajajoč iz namena ZPPDFT-1 je potrebno šteti, da je ukrep iz tretjega odstavka 44. člena tega zakona ukrep, ki preprečuje uporabo (finančnega) sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, zaradi česar je po namenu zakona potrebno kršitev šteti kot kršitev drugega finančnega predpisa, za kar pa je na podlagi prvega odstavka 214. člena ZP-1 določena izključna pristojnost okrajnega sodišča, ki ima sedež na okrožnem sodišču.
ZOR člen 190, 200. ZPŠOIRSP člen 7, 7/1, 7/2. OZ člen 169, 179. ZTuj člen 13, 13/2, 19, 19/3, 19/3-2, 23, 23-1, 24, 25, 25/5, 26, 26/3. URS člen 26.
odškodninska odgovornost države - odškodnina zaradi neupravičenega izbrisa iz registra prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin - odškodnina v pavšalnem znesku - popolna odškodnina - pravična odškodnina - odpoved prebivanja v Sloveniji - izgon tujca iz države - status tujca - odločba upravnega organa - nevročitev odločbe - protipravno ravnanje upravnega organa - vzročna zveza - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - poseg v osebnostno pravico - enotna oblika škode - enotna odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - pravično zadoščenje - načelo objektivne pogojenosti
Okoliščine, da tožnik (pred izbrisom in izgonom) ni zaprosil za slovensko državljanstvo, sodišče prve stopnje utemeljeno ni štelo tožniku v breme. Ker je bil izvor tožnikove škode v protipravnem ravnanju tožene stranke, je pritožbeni očitek, da si tožnik ni uredil pravnega statusa, z vidika pravno relevantne vzročne zveze brezpredmeten.
Tožena stranka je odgovorna tako za negativne posledice protipravnega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva kot tudi za protipravno ravnanje upravnega organa v postopku izdaje odločbe o odpovedi prebivanja. Glede na neločljiv preplet obeh protipravnih ravnanj državnih organov, vzročno povezanih z zatrjevano škodo, je sodišče prve stopnje utemeljenost tožbenega zahtevka pravilno presojalo na podlagi določb ZPŠOIRSP.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - preizkus sklepa
Izpodbijani sklep ni sposoben za preizkus, saj iz njega ni razvidno, na zavarovanje katere oziroma katerih terjatev se sploh nanaša vsaka od izdanih začasnih odredb.
ZP-1 člen 67, 67/2. ZUP člen 87, 96a. ZPPreb-1 člen 5, 5/1, 10, 10/1.
vročanje sodnih odločb - smiselna uporaba ZUP - vročanje na naslovu za vročanje - stalno prebivališče - naslov za vročanje - prijava začasnega prebivališča - naslovnikovo naročilo
Dejstvo, da je storilka z naslovnikovim naročilom Pošti Slovenije naročila, naj prispele pisemske pošiljke zaradi preselitve prepošlje na naslov Ulica 5, Kraj A, na pravilnost vročitve sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ne vpliva. Storilka je bila že z naročilom seznanjena, da se pisma v upravnem in kazenskem postopku in nekatera druga vročajo po posebnih zakonih, kar pomeni, da se je Pošta Slovenije obvezala, da bo prepošiljala le navadne poštne pošiljke. Navedeno je imelo za posledico, da se priporočena sodna pisanja storilki praviloma niso prepošiljala.
ZUP v 96.a členu določa, da organ vroča dokument osebi, ki do vročitve ni sodelovala v postopku, na naslovu za vročanje.
ZNB člen 4, 4/1, 10, 39, 39/1, 39/1-2, 46a, 53g, 57, 57/1, 57/1-14. URS člen 2, 28, 28/1. ZP-1 člen 2, 2/1, 3, 3/1, 136, 136/1, 136/1-1. Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (2020) člen 2, 2/1.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - blanketna norma - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Pojem „omejitev gibanja prebivalstva“ iz 2. točke prvega odstavka 39. člena ZNB je nepravno pravilo, katerega vsebino je napolnila dopolnilna norma vsebovana v prvem odstavku 2. člena Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.
ZPP člen 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/5.
predlog za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - nedovoljene pritožbene novote
Ker predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks, je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Tako mora stranka, ki želi doseči olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oz. jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Prav tako je treba upoštevati, da obveznost plačila sodne takse ni obveznost, ki bi bila podrejena vsem ostalim obveznostim predlagatelja taksne oprostitve, pač pa je obveznost kot vse druge. Obveznosti pa je treba izpolniti v dogovorjenem oz. kot v tem primeru predpisanem roku in na dogovorjen oz. predpisan način. Institut taksne oprostitve zgolj omogoča, da je pod v ZST-1 določenimi pogoji stranka te obveznosti lahko oproščena ali je njena izpolnitev razdeljena na več obrokov oz. je izpolnitev lahko odložena. Če ti pogoji niso izpolnjeni, predlog za taksno oprostitev ne more biti utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00041097
OZ člen 15, 16, 52. ZPP člen 339, 339/2-8, 436, 436/2.
sklenitev pogodbe - oblika - predpisana obličnost - ustni dogovor - ustna posojilna pogodba - navidezen pravni posel - najemna pogodba - sklep o izvršbi - verodostojna listina kot izvršilni naslov - nesklepčnost tožbenega zahtevka - davek na promet nepremičnin
Tožeča stranka je trdila, da sta se s tožencem dogovorila, da bosta skupaj kupila nepremičnino, nato pa prihodke delila, s čimer bo toženec začel poplačevati svoj dolg do tožeče stranke. Dokazna ocena sodišča prve stopnje o obstoju takšnega ustnega dogovora je logična in prepričljiva in je pritožba le z vztrajnim zanikanjem njegovega obstoja ne more omajati.
zavrnilna zamudna sodba - pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - pomanjkljiva trditvena podlaga - nesklepčna tožba
Sodišče manjkajočih navedb ne more iskati v spisih, v katere se predlaga vpogled. To pomeni, da manjkajočih navedb tožeča stranka ne more nadomestiti z dokaznimi predlogi.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o veljavnosti oporoke - spor med dediči - volilojemnik - kdo je oporočni dedič - oporočno dedovanje - zakonito dedovanje - oporočna sposobnost zapustnika - ničnost prodajne pogodbe - spor med dedičem in tretjo osebo - spor o obsegu zapuščine - obseg zapuščine - odprti sodni postopki - predhodno vprašanje
Skladno z 210. členom ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na nepravdni postopek, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna pravica, med drugim tudi vsebina oporoke. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da med strankami zapuščinskega postopka obstaja spor o tem, kdo je dedič preostalega premoženja, razen sredstev na TRR, ki so izrecno navedena v oporoki. Pravo voljo oporočiteljice pa v primeru spornih dejanskih vprašanj lahko ugotavlja le pravdno sodišče.
Sodišče prve stopnje ne bi smelo postopka prekiniti (tudi) do pravnomočnega zaključka pravde za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe z dne 27. 1. 2016. Gre namreč za spor med dedičema in tretjim, ki ni dednopravne narave in ne predstavlja podlage za prekinitev zapuščinskega postopka. Spor o dejstvih, bodisi o uporabi prava o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, je po določbi 1. točke 212. člena ZD razlog za prekinitev zapuščinskega postopka samo, če gre za spor med dediči.
Če bi sodišče prve stopnje upoštevajoč le premoženje, ki ga je imela zapustnica v času smrti, izdalo sklep o dedovanju (za kar se zavzema pritožnik), bi nepremičnine, ki so predmet pravde za ugotovitev ničnosti pogodbe, v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku, predstavljale naknadno najdeno premoženje. Za pozneje najdeno premoženje se namreč šteje vse premoženje, ki spada v zapuščino, vendar ni bilo zajeto s pravnomočnim sklepom o dedovanju, in sicer ne glede na to, ali se je v času zapuščinske obravnave zanj vedelo ali ne. Po določbi 221. člena ZD pa je sodišče v takem primeru vezano na pravnomočen sklep o dedovanju. Z novim sklepom o dedovanju pozneje najdeno premoženje le razdeli na podlagi obstoječega pravnomočnega sklepa o dedovanju. V fazi izdaje dodatnega sklepa o dedovanju ugotavljanje prave volje zapustnice, in sicer, ali je bila njena volja, da oporočni dedič deduje vse njeno premoženje (tudi sporne nepremičnine), ali le del sredstev na TRR, ne bi bilo več možno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00042236
ZSReg člen 13, 13/2, 31, 31/2, 33, 33/2, 36, 36/3. ZGD-1 člen 387, 387/3, 387/4, 598. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
statusno preoblikovanje - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - predlog za vpis v sodni register - vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja - vrstni red obravnavanja zadeve - pravni interes manjšinskih delničarjev - pravica manjšinskih delničarjev - kršitev pravice stranke do izjave
S predlaganim vpisom preoblikovanja d. d. v d. o. o. bi bila izvotljena pravica manjšinskih delničarjev do pritožbe zoper vpis sklepa o prenosu delnic in vzpostavitev korporacijskopravnega razmerja med manjšinskimi delničarji in družbo, saj v preoblikovanje d. d. v d. o. o. manjšinski delničarji kot družbeniki d. o. o. niso vključeni, pa bi morali biti, če bi s pritožbo zoper vpis sklepa o prenosu njihovih delnic na glavnega delničarja uspeli. Opisana možna situacija tako pokaže, da manjšinskim delničarjem v postopku vpisa preoblikovanja d. d. v d. o. o. ni mogoče odreči pravnega interesa za udeležbo. Hkrati pa navedeni prikaz izkazuje v obravnavanem primeru nujnost vrstnega reda odločanja o vpisu sprememb v sodni register pri družbi M. d. d. po drugem odstavku 13. člena ZSReg. Šele pravnomočno končan postopek vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev bo dal odgovor na vprašanje, ali ima preknjižba (prenos) delnic udeležencev na glavnega delničarja v KBD veljavno podlago oziroma ali je le-ta odpadla. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da se z učinkom pravnomočnosti vpisa sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja ne odloča o vprašanju, kdo je delničar družbe M.
Sodišče je pravilno naložilo upravnemu organu, da mora raziskati dejansko stanje, kar je primarna naloga upravnega organa. Prvostopni upravni organ v predmetni zadevi ni izvedel ustreznega ugotovitvenega postopka in niti ni povabil tožečo stranko, da bi se lahko izjasnila in sodelovala kot subjekt postopka. Zaradi slednjega v postopku niso bili presojani vsebinski ugovori, ki bi lahko vplivali na ugotovitev dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da samo ne more izvesti postopka, ker tožena stranka razpolaga s posebnimi programi, s katerimi bo lahko odločila o višini oprostitev za posamezne zavezance in o višini njihovih prispevkov, pred tem pa bo skladno z njihovo primarno nalogo, moralo ugotoviti relevantno dejansko stanje, ki bo podlaga za kasnejšo pravilno odmero.
Ob uvrstitvi preiskovalnega načela v ZDSS-1, že dikcija 62. člena govori o tem, da sodišče lahko, ne pa mora izvesti dokaze po uradni dolžnosti. Sodišče je tisto, ki oceni kdaj bo postopalo po 62. členu ZDSS-1. Sodišče postopa po tem načelu takrat, kadar po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti pravotvornih dejstev. Primarno mora biti izkazana aktivnost strank, kar pa glede na izkazano pasivnost tožene stranke v upravnem postopku, v konkretnem primeru ni bila.
izločitev dokazov - predlog za izločitev dokazov - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - nova dejstva in okoliščine - dokazno breme - prikriti preiskovalni ukrepi - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa
Pritožbeno sodišče uvodoma opozarja, da je o vsebinsko enakih predlogih za izločitev dokazov tekom postopka že bilo pravnomočno odločeno ter bi bilo primarno ponovne (identične) predloge za izločitev dokazov, zavreči. Ob takem stanju stvari je namreč breme na strankah, da navedejo nova dejstva in okoliščine, ki še niso bile predmet vsebinske presoje, čemur pa v obravnavani zadevi ni bilo zadoščeno.
Predmet izločitve so torej dokazi in posamezna obvestila, ne pa odločbe državnih organov, kot so to v obravnavani zadevi odredba Okrožnega državnega tožilstva z dne 6. 7. 2012 ter odredbi Okrožnega sodišča v Celju z dne 9. 7. 2012 in dne 19. 7. 2012, ter zapisniki o kazenskih ovadbah, sestavljeni na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju in v prostorih PU Celje (z dne 4. 7. 2012, 5. 7. 2012 in 6. 7. 2012). Gre namreč za listine, ki dokazujejo, kaj vse so državni organi po ovadbah storili v zvezi s posameznim kaznivim dejanjem in ne, da je bilo le-to tudi dejansko storjeno.
Kot rečeno je lahko izločeno le tisto, kar je izšlo iz protipravnega ravnanja državnega organa in ne tisto, kar naj bi to ravnanje sestavljalo.
Poleg navedenega je treba v zvezi s pritožnikovim sklicevanjem na doktrino sadežev z zastrupljenega drevesa iz predloga za izločitev dokazov še opozoriti, da po določbi drugega odstavka 18. člena ZKP, sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Pri tem je najprej na predlagatelju, da pove, kaj je zastrupljeno drevo in kaj sadež, ter navede vzročno zvezo med njima, česar pa pritožnik niti na splošni ravni ni storil.
procesna predpostavka - pravdna sposobnost - obstoj - dvom v pravdno sposobnost - dvom o pravdni sposobnosti - pravilno zastopanje strank
Če se sodišču pojavi dvom v poslovno sposobnost stranke, mora ta dvom odpraviti. Če pri tem ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, ukrene, kar je treba, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. Če ne ugotovi, da stranka ni pravdno sposobna, ZPP sodišču v tem primeru ne nalaga nobenih ukrepov in tudi ne izdaje posebnega sklepa, pač pa sodišče vodi postopek naprej s stranko brez dvoma v njeno sposobnost.
nedopustnost izvršbe - izločitvena pravda - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - izviren način pridobitve lastninske pravice - izključna lastninska pravica - zastavna pravica - pogodbena hipoteka - dobra vera - prepričanost - skrbnost pri sklepanju pogodbe - bančni posli - kreditna pogodba - zavarovanje bančnega kredita
Ker so bile ob sklepanju zastavne pogodbe podane okoliščine, ki so vzbujale dvom v to, da tožničin mož ni edini lastnik stanovanjske hiše, bi morala toženkina pravna prednica ravnati z večjo skrbnostjo pri sklepanju te pogodbe. Za obstoj dobre vere mora namreč obstajati prepričanost tistega, ki se nanjo sklicuje, da obstajajo vsi pogoji za veljavno pridobitev pravice.
Tožnici je uspelo dokazati, da je obravnavana nepremičnina skupno premoženje nje in dolžnika, da je zastavi nepremičnine nasprotovala, kot tudi da je bila toženkina pravna prednica s tem seznanjena in tako ob sklenitvi zastavne pogodbe nedobroverna, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku.
zapuščina - denarna terjatev do zapuščine - terjatev - oskrbnina - domska oskrba - stroški postopka - uspeh v pravdi
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, zakaj ima tožnica terjatev do zapuščine iz naslova neupravičene obogatitve kot tudi višino te terjatve.
krivdna odškodninska odgovornost - opustitev - padec na mokrih tleh
Sodišče prve stopnje je prepričljivo in dokazno podprto ugotovilo tudi, da je zavarovanec tožene stranke, poleg ustreznih tal, tudi za razmere mokrote, poskrbel tudi za predpražnik za glavnim vhodom in čistilne preproge v notranjosti stavbe, in prav tako tudi za čiščenje tal, tudi mokrote tudi v dopoldanskem času.