ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 16. ZST-1 tarifna številka 1111. ZPP člen 108, 108/5, 110, 110/2.
vsebina plačilnega naloga - odmera sodne takse - sodna taksa za redni postopek - gospodarski spor - predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga stranke - poziv na dopolnitev predloga - podaljšanje roka na predlog stranke - opravičljivi razlogi za podaljšanje roka - epidemija - COVID-19
Tarifne številke so navedene v Taksni tarifi, ki je sestavni del ZST-1. Iz tar. št. 1111 nedvomno izhaja, da se za pravni postopek (kar velja tudi za gospodarski spor, saj se vodi po pravilih o pravdnem postopku), plača sodna taksa v višini količnika 3,0 za odmero takse po 16. členu ZST-1.
Tožeča stranka predloga za podaljšanje roka, ki ga je sodišče prve stopnje določilo tožeči stranki za dopolnitev njenega predloga za taksno oprostitev, ni podala. Kaj takega v pritožbi niti ne zatrjuje. Zato je povsem neutemeljeno navajanje pritožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje rok tožnici podaljšati samo.
Ker tožeča stranka z eno tožbo zoper toženki ne more hkrati uveljavljati stvarno pravnega in obligacijsko pravnega varstva, ni mogoče dovoliti obravnavane spremembe tožbe z naknadno kumulacijo zahtevkov.
Pritožba neutemeljeno navaja, da tožnica v postopku pri toženi stranki ni prejela ustreznih pojasnil glede njenih ravnanj, ki so vplivala na oceno po kriteriju zanesljivosti pri delu, ter da so bili tudi v sodnem postopku navedeni očitki pavšalni. Komisija za preizkus ocene je namreč ugotovila, da je tožnica pogosto nasprotovala odločitvam ravnateljice B., ter da so tudi podrejeni opazili neskladja med njima in skrhan odnos. Ravnateljica je namreč pri tožnici pogrešala transparentnost in doslednost ter boljšo komunikacijo, ter že v postopku preizkusa ocene pri toženi stranki pojasnila, da tožnica ne dosega njenih pričakovanj pri sodelovanju in točnosti pri prenosu informacij. Tožena stranka je torej že v postopku preverjanja ocene ugotovila razloge, zaradi katerih je bila tožnica pri elementu zanesljivosti pri opravljanju dela ocenjena z oceno povprečno. Tožena stranka je za oceno nadpovprečno utemeljeno pričakovala, da mora tožnica presegati pričakovanja, ki pa jih ni niti dosegala. Tožena stranka je torej oceno ustrezno utemeljila v postopku preizkusa, prav tako pa tudi v delovnem sporu.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 33, 109, 110, 110/1, 110/1-2.
nočno delo - bistvena kršitev določb postopka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - prihod na delo
V kolikor sodišče prve stopnje ni hotelo samo ugotavljati števila ur, ki naj bi ga tožnik opravil v nočnem času, čeprav je pravilno povzelo pravne podlage, ki se nanašajo na nočno delo oziroma na plačilo nočnega dela, bi moralo imenovati izvedenca, ki bi opravil ustrezen izračun. Ker je izhajalo iz napačnega stališča, je z zavrnitvijo dokaznega predloga kršilo tožnikovo pravico do obravnavanja pred sodiščem v smislu določbe 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Prihod na delo je obveznost delavca po 33. členu ZDR-1, ki med drugim določa, da mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. Ker tožnik tožene stranke ni obvestil o tem, da bolniška ne bo podaljšana, ni mogel sklepati, da ga bo tožena stranka obvestila o tem, kdaj prične delati. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil tožnik neupravičeno odsoten z dela v spornem obdobju. Tožnik je v očitanem obdobju samovoljno in neupravičeno izostal z dela ter s tem kršil 33. člen ZDR-1 ter obveznosti iz 9. člena pogodbe o zaposlitvi.
ZZK-1 člen 120, 120/2, 200, 200/1. ZNP-1 člen 40, 40/1.
zemljiškoknjižni postopek - pomotni vpisi - postopek popravljanja pomotnega vpisa - stroški zemljiškoknjižnega postopka - nedovoljenost vpisa
Za pomotni vpis gre po določbi prvega odstavka 200. člena ZZK-1 takrat, ko se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom. Druge napake, čeprav so očitne, in do katerih pride v zemljiškoknjižnem postopku, pa je mogoče odpraviti le s predpisanimi pravnimi sredstvi.
zavrženje tožbe - nepopolna tožba - lastnoročen podpis - rok za popravo tožbe - podaljšanje roka - overitev podpisa
Sodišče prve stopnje je na podlagi 108. člena ZPP tožbo zavrglo (tudi) zato, ker tožnica po pozivu sodišča ni postavila določenega tožbenega zahtevka, ni navedla dejstev, na katere opira zahtevek, in dokazov.
ZPP člen 274. ZVPSBNO člen 2, 15, 15/1, 15/2, 19, 19/1, 20. ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/4, 123, 123/2.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nedopustna tožba - zavrženje tožbe - javna objava sklepa na portalu AJPES
Pravočasnost vložitve predloga za poravnavo pri Državnem odvetništvu zakon veže na vročitev pravnomočne odločbe sodišča, s katero se postopek, v zvezi s katerim se uveljavlja pravično zadoščenje zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, konča. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da takšno odločbo sodišča v stečajnem postopku predstavlja objava pravnomočnega končanja postopka na portalu AJPES. Pri tej objavi namreč gre le za objavo tipa procesnega dejanja, ki so ga začela sodišča objavljati šele s 5. 6. 2014, datum pravnomočnega končanja postopka zaradi insolventnosti pa je naveden kot datum dejanja. Predstavlja zgolj objavo podatka, dejstva pravnomočnega končanja postopka, ne pa odločbe, s katero je bil postopek zaradi insolventnosti (v tem konkretnem primeru stečajni postopek) končan. Pravilno je stališče pritožbe, da je takšna odločba sodišča, s katero se stečajni postopek konča, lahko zgolj in samo sklep o končanju stečajnega postopka.
ZP-1 člen 67, 67/2. ZUP člen 87, 96a. ZPPreb-1 člen 5, 5/1, 10, 10/1.
vročanje sodnih odločb - smiselna uporaba ZUP - vročanje na naslovu za vročanje - stalno prebivališče - naslov za vročanje - prijava začasnega prebivališča - naslovnikovo naročilo
Dejstvo, da je storilka z naslovnikovim naročilom Pošti Slovenije naročila, naj prispele pisemske pošiljke zaradi preselitve prepošlje na naslov Ulica 5, Kraj A, na pravilnost vročitve sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ne vpliva. Storilka je bila že z naročilom seznanjena, da se pisma v upravnem in kazenskem postopku in nekatera druga vročajo po posebnih zakonih, kar pomeni, da se je Pošta Slovenije obvezala, da bo prepošiljala le navadne poštne pošiljke. Navedeno je imelo za posledico, da se priporočena sodna pisanja storilki praviloma niso prepošiljala.
ZUP v 96.a členu določa, da organ vroča dokument osebi, ki do vročitve ni sodelovala v postopku, na naslovu za vročanje.
FINANČNO POSLOVANJE - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00040850
ZP-1 člen 8, 60, 60/2, 77, 82, 82/2, 83, 83/1, 214, 214/1. ZPPDFT-1 člen 1, 1/1, 44, 44/3, 167, 167/1, 167/1-3. KZ-1 člen 19.
spor o pristojnosti - zahteva za sodno varstvo - posebna pristojnost - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo - izključna pristojnost - preprečevanje pranja denarja - odločanje o kršitvah finančnih predpisov - terorizem
Izhajajoč iz namena ZPPDFT-1 je potrebno šteti, da je ukrep iz tretjega odstavka 44. člena tega zakona ukrep, ki preprečuje uporabo (finančnega) sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, zaradi česar je po namenu zakona potrebno kršitev šteti kot kršitev drugega finančnega predpisa, za kar pa je na podlagi prvega odstavka 214. člena ZP-1 določena izključna pristojnost okrajnega sodišča, ki ima sedež na okrožnem sodišču.
ZOR člen 190, 200. ZPŠOIRSP člen 7, 7/1, 7/2. OZ člen 169, 179. ZTuj člen 13, 13/2, 19, 19/3, 19/3-2, 23, 23-1, 24, 25, 25/5, 26, 26/3. URS člen 26.
odškodninska odgovornost države - odškodnina zaradi neupravičenega izbrisa iz registra prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin - odškodnina v pavšalnem znesku - popolna odškodnina - pravična odškodnina - odpoved prebivanja v Sloveniji - izgon tujca iz države - status tujca - odločba upravnega organa - nevročitev odločbe - protipravno ravnanje upravnega organa - vzročna zveza - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - poseg v osebnostno pravico - enotna oblika škode - enotna odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - pravično zadoščenje - načelo objektivne pogojenosti
Okoliščine, da tožnik (pred izbrisom in izgonom) ni zaprosil za slovensko državljanstvo, sodišče prve stopnje utemeljeno ni štelo tožniku v breme. Ker je bil izvor tožnikove škode v protipravnem ravnanju tožene stranke, je pritožbeni očitek, da si tožnik ni uredil pravnega statusa, z vidika pravno relevantne vzročne zveze brezpredmeten.
Tožena stranka je odgovorna tako za negativne posledice protipravnega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva kot tudi za protipravno ravnanje upravnega organa v postopku izdaje odločbe o odpovedi prebivanja. Glede na neločljiv preplet obeh protipravnih ravnanj državnih organov, vzročno povezanih z zatrjevano škodo, je sodišče prve stopnje utemeljenost tožbenega zahtevka pravilno presojalo na podlagi določb ZPŠOIRSP.
ZVoz-1 člen 50, 50/1, 50/2, 50/3. ZP-1 člen 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo - izbris kazenskih točk
Obstoječa ureditev v ZP-1 sodišču narekuje, da že v primeru neizpolnitve ene od obveznosti (v konkretnem primeru storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe) prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Pritožnik neutemeljeno uveljavlja, da bi se mu morale 3 kazenske točke (za prekršek storjen v preizkusni dobi) izbrisati zaradi opravljenega tečaja varne vožnje, ker je storilca v program dodatnega usposabljanja napotilo sodišče na podlagi prvega odstavka 50. člena ZVoz-1 in je storilec navedeni program moral opraviti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00040795
KZ-1 člen 74, 75, 93, 93/1. ZKP člen 131, 131/1. ZDavP-2 člen 125, 125/3.
odvzem protipravne premoženjske koristi - izvršitev odločbe o odvzemu premoženjske koristi - zastaranje izvršitve - ugovor zastaranja - pristojnost davčnega organa - uporaba določb Zakona o davčnem postopku - izterjava davčnih obveznosti
Višje sodišče navedbe pritožnika, da je bilo potrebno uporabiti določbe KZ-1 v zvezi z zastaranjem izvršitve odvzema premoženjske koristi, zavrača kot neutemeljene. Pritožnik je že sam pravilno ugotovil, da niti Kazenski zakonik niti Kazenski zakonik-1 nima določb o zastaranju izvršitve odvzema premoženjske koristi, kar že samo po sebi napotuje na zaključek, da noben od navedenih zakonov ne daje pravne podlage za odločanje o zastaranju izvršitve.
smrt stranke med pravdo - zastopanje po pooblaščencu - prekinitev postopka - poziv dedičem, da vstopijo v pravdo - nadaljevanje postopka - procesno nasledstvo - univerzalno pravno nasledstvo - pasivna legitimacija dedičev - dedna izjava - sposobnost biti pravdna stranka
Ob smrti stranke pride do procesnega nasledstva, ki je odvisno od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. Pri fizičnih osebah pride do nasledstva na podlagi dedne pravice v trenutku smrti zapustnika. Na sposobnost biti stranka mora paziti sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti. Če ima stranka pooblaščenca, sodišče postopek nadaljuje brez prekinitve, v vsakem primeru pa mora pozvati dediče, da vstopijo v postopek.
Vprašanje procesnega nasledstva še ne pomeni utemeljenost tožbenega zahtevka, ampak le pasivno legitimacijo dedičev zapustnika.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-44, 109, 109/1, 110, 110/2, 110/2-7, 110/10, 111.
prometna nesreča - udeleženec prometne nesreče - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči - ogled kraja prometne nesreče
Nesreča, v kateri se poškoduje voznik sam ali v kateri nastane škoda izključno na voznikovem premoženju, ni prometna nesreča, saj gre za samopoškodbo oziroma za poškodovanje lastnega premoženja.
ZNB člen 4, 4/1, 10, 39, 39/1, 39/1-2, 46a, 53g, 57, 57/1, 57/1-14. URS člen 2, 28, 28/1. ZP-1 člen 2, 2/1, 3, 3/1, 136, 136/1, 136/1-1. Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (2020) člen 2, 2/1.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - blanketna norma - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Pojem „omejitev gibanja prebivalstva“ iz 2. točke prvega odstavka 39. člena ZNB je nepravno pravilo, katerega vsebino je napolnila dopolnilna norma vsebovana v prvem odstavku 2. člena Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - odložitev izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zmotna uporaba materialnega prava - odločanje o predlogu - osebnost storilca - predkaznovanost
Nepravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da storilcu ni mogoče zaupati, da ne bo ponovil prekrškov oziroma da rehabilitacijski program ne bi nanj dovolj pozitivno vplival, ki temelji le na dveh časovno zelo oddaljenih vožnjah pod vplivom alkohola in napačni oceni storilčeve osebnosti, pri čemer tudi ni bilo upoštevano, da storilec razen tega prekrška, ki je imel za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni storil nobenega drugega prekrška in tako ni bilo upoštevano obnašanje po storjenem prekršku.
V določbi drugega odstavka 506. člena ZKP je določeno, da izvenobravnavni sodnik v postopku za preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja zasliši obsojenca, če je dosegljiv, v tretjem odstavku iste določbe pa, da po potrebi razpiše narok, o katerem obvesti tožilca, obsojenca in oškodovanca, če pa stranke in oškodovanec, ki so bili v redu obveščeni, ne pridejo, ali če se obsojenec očitno izmika ali ne želi priti na narok, to ni ovira za sprejem odločitve. Iz vsebine teh določb je tedaj na dlani, da zaslišanje obsojenca v naroku za preklic pogojne obsodbe ni obvezno, kakor tudi to, da obsojenčeva nenavzočnost na naroku za preklic pogojne obsodbe ni ovira, da bi sodišče postopka za preklic ne moglo izpeljati in pogojne obsodbe preklicati. V tem postopku je namreč očitno, da se obsojenec vsem vabilom sodišča izmika oz. da se tudi na naslovih, ki jih je sodišču dal sam ali pa jih je sodišče pridobilo uradoma, ne nahaja.
stvarna služnost - služnost v javno korist - priposestvovanje služnosti - dobrovernost pridobitelja
Pridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem ne more pomeniti sredstva za obid prisilnih predpisov o razlastitvi. Posledično zato ni mogoče dopustiti pridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem, ki ne bi bilo dobroverno (še posebej, če ne bi temeljilo na pravnoposlovni podlagi).
ZVoz-1 člen 56, 56/1, 56/1-3, 56/4, 56/8, 59, 59/1, 60.
splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja
Obdolženec ni posedoval veljavnega vozniškega dovoljenja, zato ne bi smel voziti.
Obdolženec je bil z določili ZVoz-1 seznanjen na teoretičnem delu izpita, prav tako iz zagovora kot nedvomno izhaja, da se je zavedal, da vloge za izdajo vozniškega dovoljenja ni uspel vložiti (ne glede na to, kaj je bil razlog za to), zato preprosto voziti ne bi smel.
Zaposlena na avtošoli ni merodajna za razlago določil ZVoz-1.