stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - dolžnikov predlog za odlog odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - nepopoln predlog - rok za dopolnitev vloge - nepodaljšljiv rok
Glede na citirano kogentno določbo četrtega odstavka 236. člena ZFPPIPP, ki izrecno prepoveduje podaljšanje roka v primeru, če dolžnik svoje vloge po pozivu sodišča ne dopolni v roku 3 delovnih dni, sodišče prve stopnje ni imelo druge možnosti kot začeti stečajni postopek.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - pravica do stikov otroka s starši - sprememba izvajanja stikov - določitev obsega stikov - način izvajanja stikov - stiki očeta z otrokom - omejitev pravice do stikov - restriktiven pristop
K izdaji začasnih odredb v družinskopravnih zadevah je treba pristopiti restriktivno. Te imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in otroka. Odsotnost stikov z enim od staršev praviloma povzroči škodo, ki lahko kaj hitro postane zelo težko popravljiva.
Sprememba kraja stikovanja – ta je lahko izven igrišča v bližini otrokovega doma – omogoča nasprotnemu udeležencu in mld. A. A. zaživeti sproščenejši odnos. Očetu pa predvsem prevzeti večjo odgovornost za otroka in se aktivneje vključiti v stik.
ZPP člen 358, 358-3. ZFPPIPP člen 14, 21, 33, 38, 38/1, 42, 42/1, 42/2, 42/4, 44, 44/1, 44/1-2, 44/5, 44/5-1, 44/6, 44/7, 44/8. ZGD-1 člen 61, 61/1, 263, 263/1, 495, 495/1, 498, 498/1, 498/2, 498/3. OZ člen 86, 86/1, 86/2, 432.
postopek likvidacije - stečajni postopek - odškodninska odgovornost poslovodstva - odškodninska odgovornost likvidacijskega upravitelja - ugotovitev položaja insolventnosti - potrebna skrbnost - trditveno in dokazno breme
Po določbi prvega odstavka 44. člena ZFPPIPP in njegove 2. točke je posamezen član poslovodstva ali nadzornega sveta odgovoren upnikom za škodo iz prvega odstavka 42. člena ali prvega odstavka 43. člena tega zakona do višine dvakratnega skupnega zneska vseh njegovih prejemkov za opravljanje funkcije člana poslovodstva ali nadzornega sveta v letu, v katerem je bilo izvedeno ali opuščeno dejanje iz prvega odstavka 42. člena ali prvega odstavka 43. člena tega zakona, vendar pri članih poslovodstva srednje družbe ne manj kot 50.000 EUR. Glede na to, da tožbeni zahtevek znaša 50.000,00 EUR, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ni bistveno, točno kolikšna škoda je nastala upnikom tožeče stranke, pač pa zgolj, da stanje ob zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje kaže, da škoda dosega oz. presega 50.000,00 EUR. O tožbenem zahtevku za povrnitev škode na tej podlagi pa je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, mogoče odločiti še preden je v stečajnem postopku znana točna višina poplačila terjatev stečajnih upnikov iz stečajne mase, saj ima poslovodja oz. član nadzornega sveta v primeru višjega poplačila upnikom v stečajnem postopku regresno terjatev do družbe (šesti do osmi odstavek 44. člena ZFPPIPP).
prepozna pritožba - fikcija vročitve - fikcija vročitve nastopi v soboto - začetek teka roka za pritožb pri vročanju na podlagi fikcije
Po četrtem odstavku 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v primeru, če pisanje v roku 15 dni ni dvignjeno, nastopi fikcija vročitve. V skladu s to določbo se šteje, da je bilo pisanje vročeno naslovniku s potekom 15-dnevnega roka, v katerem bi bilo potrebno pisanje dvigniti, in ne šele z dnem, ko je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku.
Z navedbo, da je tožnica dobila vtoževane terjatve poplačane v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar pa iz tega razloga zamudne sodbe sploh ni dopustno izpodbijati.
ZIZ člen 178, 178/2, 179, 179/1, 15. ZPP člen 252, 252/1.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - ustrezni dokazi
Dolžnica pripomb na cenilno poročilo ni podkrepila z nobenimi konkretnimi podatki, relevantnimi listinami oziroma dokazi, ki bi upravičili dvom sodišča o strokovnosti in pravilnosti izdelanega cenilnega poročila.
ZIZ člen 38, 38/5, 81, 81/3, 82, 82/4. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/3.
povračilo izvršilnih stroškov - neposredna dejanja izvršbe - pogoji za rubež premičnin - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin
Izvršitelj mora opravljati izvršilna dejanja ne glede na s strani upnika, dolžnika ali koga tretjega zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če pristojni organ določi drugače (tretji odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja - v nadaljevanju Pravilnik). Stališče dolžnika, da rubeža izvršitelj ne bi smel opraviti na dolžnikovem domu, ker je hči dolžnika opozorila, da ne gre za dolžnikove predmete, je po pojasnjenem neutemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040388
OZ člen 239, 239/2, 243, 766, 766/1, 766/2, 768, 768/1, 768/3, 990, 992, 992/7, 993, 993/2, 993/3, 995, 995/1, 996, 999. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 2, 14, 22, 23, 25, 26.
družbena pogodba - pogodbene stranke - občine - izgradnja centra za ravnanje z odpadki - razmerja med družbeniki - sofinanciranje - sredstva evropske kohezijske politike - nepovratna sredstva - upravičenec do nepovratnih sredstev - actio pro socio - navadni sospornik - škoda - kršitev pogodbe - odškodnina - zmanjšanje premoženja - pogodba o naročilu (mandat) - huda malomarnost - neskrbnost pri podpisu pogodbe - indirektno zastopanje - standard skrbnosti - razvezni pogoj - okoljevarstveno dovoljenje - odškodninska odgovornost države - nevložitev tožbe - obrazloženost sodbe - pravica do izjave - izpovedbe prič - dokazna ocena
Za družbeno pogodbo so bistvene tri značilnosti, in sicer skupni namen družbenikov, prizadevanje vseh družbenikov, da ga dosežejo in da gre za pogodbo civilnega obligacijskega prava. Skupni namen družbenic, ki izhaja iz Medobčinske pogodbe, je izvedba projekta s finančnimi viri, ki jih bodo deloma zagotovile družbenice iz lastnih virov, deloma pa bo sredstva zagotovila Evropska komisija v skladu s finančnim memorandumom in Republika Slovenija.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pri pridobivanju kohezijskih sredstev lahko nastopal le en sam prejemnik oziroma upravičenec, na katerega se glasi odločba o sofinanciranju in da je bila tožena stranka v tej funkciji tudi stranka postopka v razmerju z Republiko Slovenijo pri pridobivanju teh sredstev. V razmerju z Republiko Slovenijo je tožena stranka nastopala v svojem imenu in na račun družbe in je v razmerju z Republiko Slovenijo nosilka pravic in obveznosti sama.
Iz 10. člena pogodbe o sofinanciranju, na katerem tožniki utemeljujejo očitek toženi stranki o neskrbnem poslovodstvu, izhaja, da je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, da bo upravičenec pridobil pravnomočno Okoljevarstveno dovoljenje (OVD) do 31. 7. 2014 ter da se pogodba šteje za razvezano, v primeru, če do tega roka ne bo pridobil OVD iz kateregakoli razloga in ga predložil sofinancerju. Pri tem bi morala tožeča stranka jasno povedati, kako si predstavlja, da bi tekli dogodki, ki bi sledili odklonitvi podpisa te pogodbe in ki bi tožnicam domnevno vzpostavili premoženjsko stanje, za katerega trdijo, da bi ga s tem dosegle. Tega pa tožeča stranka v postopku ni zmogla. Sklicevanje na razvezni pogoj, ki je bil povezan s pridobitvijo OVD, ta pa tudi s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, je nesmiselno, če je iz sporne pogodbe jasno, da bi tudi v primeru, če razvezni pogoj ne bi bil dogovorjen, po pogodbi morala tožena stranka pridobljena sredstva vrniti, če do določenega roka ne bi pridobila OVD in gradbenega dovoljenja.
Tožnice niso uspele izpodbiti pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila sklenitev pogodbe o sofinanciranju pogoj za pričetek črpanja sredstev. V primeru, če bi tožena stranka podpis pogodbe odklonila, bi se izpostavila očitku družbenic, ki so sodelovale pri projektu, da ji sredstva niso bila nakazana ravno zato, ker ni sklenila pogodbe o sofinanciranju, ki je pogoj za nakazilo denarja.
ZZZDR člen 5a, 113, 113/2. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - prešolanje učenca na drugo šolo - pogoji za prešolanje - varstvo in vzgoja otroka - varovanje koristi otroka
Pri odločanju o tem, ali se dovoli prešolanje otroka, predstavlja eno izmed odločilnih okoliščin tudi ta, komu od staršev je/bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo. Ker o tem vprašanju še ni pravnomočno razsojeno, izbrana šola pa je praviloma dolgoročno povezana s krajem otrokovega bivanja – še posebej, če je med krajema bivanja staršev precejšnja razdalja – bi bilo v tem trenutku tudi po oceni pritožbenega sodišča preuranjeno presojati o tem, ali je prešolanje deklic v njuno največjo korist.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042612
ZDR-1 člen 85, 85/1, 179, 179/1, 179/2.. OZ člen 131.
pisno opozorilo pred odpovedjo - odškodninska odgovornost delodajalca - razžalitev dobrega imena in časti - odločitev o pravdnih stroških - poseg v pravice osebnosti
Podaja neutemeljenega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi sama po sebi še ne predstavlja nedopustnega ravnanja tožene stranke. Nedopustno ravnanje tožene stranke bi bilo namreč podano šele v primeru, če bi pri svojem odločanju zavestno ravnala zoper predpise in s tem zlorabila svoje pravice, tj. pravico do sankcioniranja delavca s podajo opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ker zloraba pravic tožene stranke iz podanega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, sodišče prve stopnje pravilno ni ugotovilo protipravnega ravnanja tožene stranke.
Vsebina opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni takšna, da bi tožena stranka s tem razžalila tožnikovo čast in dobro ime. Opozorilo ne vsebuje nobenih nespoštljivih, nevljudnih ali kakršnikoli drugih negativnih izrazov in navedb, ki bi lahko pri tožniku povzročile čustveno prizadetost. Subjektivna prizadetost in ogorčenost tožnika ob podaji opozorila pred odpovedjo, še ne spreminja njegove narave, ki sama zase ne predstavlja nedopustnega ravnanja tožene stranke.
ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/2, 481, 481/1, 481/1-1, 481/1-2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji kot fizična oseba ni naveden med subjekti, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih, zato v obravnavanem primeru ne gre za gospodarski spor.
OZ člen 190, 190/1, 190/3, 393. ZD člen 142, 142/3.
deljiva obveznost - neupravičena obogatitev - podlaga obveznosti - solidarna odgovornost dedičev - solidarna odgovornost dolžnikov - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - vrednost podedovanega premoženja - prikrajšanje in obogatitev - izvršilni postopek - objektivne meje pravnomočnosti
Tožnik (dolžnik v izvršbi) lahko v pravdi zaradi neupravičene obogatitve zahteva vrnitev preveč plačanega zneska le, če ne obstaja nobena pravna podlaga, da se prejeto obdrži.
Toženi stranki je treba dopustiti ugovor, da ima tožnikovo plačilo podlago izven izdanega sklepa o izvršbi, pod pogojem, da ne gre za poseg v objektivne meje pravnomočnosti.
Pritrdilen je odgovor na vprašanje, ali bi lahko tožena stranka vložila (nov) predlog za izvršbo, s katero bi zahtevala, da se od tožnika izterja še preostali del zneska (nad 1/6).
ZPP člen 318, 318/1. OZ člen 111, 111/3, 561, 561/3.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Izpolnjenost pogoja iz prvega odstavka 318. člena ZPP glede odgovornega nasprotovanja toženca ne more nadomeščati njegovo nasprotovanje v mediacijskem postopku. Pri tem pa tudi ne morejo biti upoštevne pritožbene trditve, da je toženec kot laik menil, da lahko nasprotovanje tožbenim trditvam poda tudi v mediacijskem postopku, za katerega je podal soglasje. Iz poziva, naj odgovori na tožbo, ki je bil tožencu vročen hkrati s tožbo je namreč razvidno, da je bil toženec v pozivu poučen ne samo na možnost vložitve odgovora na tožbo in zakonske posledice, če tega ne bi storil, ampak izrecno tudi, da tudi če bo podal soglasje k začetku mediacije, mora odgovoriti na tožbo.
Tožnikova upravičenost do razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju izhaja že iz tožnikovih tožbenih trditev, da toženec nobenih pogodbeno dogovorjenih obveznosti ni in kljub pozivu tožnika ne izpolnjuje, pri tem pa ni pravno pomembno, ali so katere pogodbeno dogovorjene obveznosti toženca po obsegu odvisne od tožnikove lastne zmožnosti in potrebnosti.
prekinitev pravdnega postopka - zahteva za presojo ustavnosti
Po tretjem odstavku 23. člena ZUStS lahko sodišče, ki bi moralo pri odločanju uporabiti zakon ali del zakona, glede katerega je Vrhovno sodišče z zahtevo začelo postopek za oceno ustavnosti zakona ali dela zakona, prekine postopek do končne odločitve Ustavnega sodišča, ne da bi s posebno zahtevo tudi samo začelo postopek za oceno ustavnosti zakona ali dela zakona.
stroški postopka za ugotovitev obstoja terjatve - vsebina prijave terjatve - obrazložitev odločitve o stroških - sklicevanje na stroškovnik
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izpostavilo, da upravitelj terjatve ni prerekal zaradi njene nepopolnosti oziroma zaradi tega, ker naj ne bi vsebovala opisa dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokazov o njih in ker ji ni bila priložena najemna pogodba, temveč zaradi tega, ker naj bi terjatev nastala po začetku postopka prisilne poravnave. Razlog prerekanja ni vedno in povsem nepomemben, ko to zmotno meni pritožnik.
spor majhne vrednosti - možnost navajanja dejstev - predlaganje dokazov - prekluzija
Pravdni stranki smeta v sporu majhne vrednosti navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo v prvem paru pisnih vlog (glej 451. – 453. člen ZPP). V teh postopkih namreč velja načelo zaostrene prekluzije, prav tako pa ne velja določba drugega odstavka 286. člena ZPP, po kateri bi stranki lahko navajali nova dejstva in dokaze še kasneje, če tega brez svoje krivde nista mogli storiti najkasneje v tožbi in odgovoru ter v omejenem obsegu še vsaka v eni pripravljalni vlogi. Povedano bolj nazorno: položaj, ki v sporu majhne vrednosti nastane po izteku rokov za vložitev pripravljalnih vlog je podoben kot položaj, ki nastane v rednem postopku z zaključkom glavne obravnave. Tožena stranka na naroku za glavno obravnavo tako ne more in ne sme navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, vključno z dejstvi in dokazi nastalimi po izteku roka za vložitev pripravljalnih vlog. Navedbe in dokazi, ki jih je tožena stranka zatrjevala oziroma poskušala navajati na naroku 19. 2. 2020 z vložitvijo pripravljalne vloge in jih podaja tudi v pritožbi skupaj s priloženimi dokazi so zato prepozne in pravno neupoštevne.
odločitev o pravdnih stroških - prenehanje delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je tožnici pravilno priznalo stroške za sestavo listin in zastopanje na narokih za glavno obravnavo po tar. št. 15/1-b, tretja alineja, oziroma po tar. št. 15/3 OT. V sporu, v katerem delavec kot tožnica uveljavlja sodno varstvo v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, se stroški priznajo na podlagi navedenih postavk, ne pa namesto ali poleg tega še po postavkah, ki veljajo za denarne zahtevke, tudi če delavec poleg zahtevka za ugotovitev nezakonitosti ali razveljavitev odpovedi uveljavlja reparacijo. Odločanje o reparaciji je sestavni del spora o prenehanju delovnega razmerja.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi za delegacijo - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča - običajni kolegialni odnosi - vložitev kazenske ovadbe
Ob tem je dodati, da se morajo dejanske okoliščine, ki utemeljujejo predlog za prenos krajevne pristojnosti, tudi sicer konkretizirano nanašati na sodišče kot celoto in ne zgolj na nekatere sodnike tega sodišča, torej morajo biti takšne narave, da sodišče kot celoto postavljajo pod objektiven dvom glede nepristranskosti sojenja.
Pomembno pa je tudi, da obravnavana zadeva ni povezljiva z zadevo II K 31313/2018, saj gre za različni kaznivi dejanji, ki se nanašata na povsem različne krajevne in časovne okoliščine dejanj, njuna predmeta in izvršitvena ravnanja ter ostale t.i. spremljajoče okoliščine.
Predlagatelj namreč v obravnavani zadevi ne zatrjuje in ne izkaže niti pooblaščenčevega osebnega poznanstva s sodniki in drugim sodnim osebjem na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, ki bi presegalo običajne kolegialne odnose med člani pravniškega poklica, prav tako pooblaščenec sam ne nastopa v vlogi oškodovanca, očitano kaznivo dejanje ni osebne narave in ne zadeva njega osebno, od pooblaščenčevega opravljanja sodniške funkcije pa je tudi preteklo bistveno daljše časovno obdobje.
postopek osebnega stečaja - dolžnikov predlog za odlog odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - izvedba ukrepov finančnega prestrukturiranja - soglasje upnika - zavrženje predloga
Zakon dolžnici v postopku osebnega stečaja ne daje pravice do odložitve odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja.