začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - pravica do stikov - stik otroka s staršem - določitev obsega stikov - ogroženost otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - omejitev stikov - restriktiven pristop - zasvojenost - alkoholizem - nižji dokazni standard
Pravico do stikov je treba presojati predvsem v luči pravice otroka, da stikuje s staršema. Izhodišče glede obsega stikov je enako za oba starša, razen če bi bila iz takih ali drugačnih razlogov otrokova korist ogrožena. Le če je nujno, se izda začasna odredba, s katero se enemu od staršev (ali obema) omejijo stiki.
začasne odredbe v družinskih sporih - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - stiki otrok s starši - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov z otrokom - preprečevanje stikov - kršitev začasne odredbe - denarna kazen - prešolanje učenca na drugo šolo - ogroženost otroka - epidemija - COVID-19
Na splošno verjetno drži, da ni nujno ves čas živeti v svojem rodnem kraju, saj je nekaj naravnega, da se ljudje selimo. Je pa nekaj povsem drugega, če je v ozadju selitve odtegnitev hčerke od očeta. S selitvijo bi bila iztrgana od očetovega okolja in okolja starih staršev, nasprotna udeleženka pa bi še lažje preprečevala stike.
Ogroženost mld. A. je bilo treba preprečiti z njenim začasnim zaupanjem v vzgojo in varstvo očetu, saj se lahko le na ta način tekom postopka zagotovi, da bo otrok imel odnos z obema staršema.
Epidemija COVID-19 ni razlog, da se stiki ne bi izvajali, če na strani staršev ali otroka oziroma drugih bližnjih, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, ni kakšnih rizičnih okoliščin, česar pa nasprotna udeleženka niti ni navajala.
postopek osebnega stečaja - dolžnikov predlog za odlog odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - izvedba ukrepov finančnega prestrukturiranja - soglasje upnika - zavrženje predloga
Zakon dolžnici v postopku osebnega stečaja ne daje pravice do odložitve odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja.
stroški postopka za ugotovitev obstoja terjatve - vsebina prijave terjatve - obrazložitev odločitve o stroških - sklicevanje na stroškovnik
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izpostavilo, da upravitelj terjatve ni prerekal zaradi njene nepopolnosti oziroma zaradi tega, ker naj ne bi vsebovala opisa dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokazov o njih in ker ji ni bila priložena najemna pogodba, temveč zaradi tega, ker naj bi terjatev nastala po začetku postopka prisilne poravnave. Razlog prerekanja ni vedno in povsem nepomemben, ko to zmotno meni pritožnik.
prekinitev pravdnega postopka - zahteva za presojo ustavnosti
Po tretjem odstavku 23. člena ZUStS lahko sodišče, ki bi moralo pri odločanju uporabiti zakon ali del zakona, glede katerega je Vrhovno sodišče z zahtevo začelo postopek za oceno ustavnosti zakona ali dela zakona, prekine postopek do končne odločitve Ustavnega sodišča, ne da bi s posebno zahtevo tudi samo začelo postopek za oceno ustavnosti zakona ali dela zakona.
plačilo preživnine - preživninska obveznost staršev - preživninske zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena - višina preživnine za otroka - potrebe otroka - stiki med otrokom in starši - otrokova korist
Na obseg potreb otrok in na razporeditev preživninske obveznosti med starša lahko vpliva tudi obseg stikov z otroki. Kadar otroci preživijo pomemben del časa s staršem, kateremu niso zaupani v vzgojo in varstvo, potem tudi ta neposredno pokrije del dnevnih potreb otrok.
Okoliščini, da je toženec tožnici in otrokom prepustil del premičnin, ki sodijo v skupno premoženje in da je tožnica sklenila najemno pogodbo za stanovanje s toženčevim delodajalcem, ne vplivata na določitev višine preživnine.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi za delegacijo - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča - običajni kolegialni odnosi - vložitev kazenske ovadbe
Ob tem je dodati, da se morajo dejanske okoliščine, ki utemeljujejo predlog za prenos krajevne pristojnosti, tudi sicer konkretizirano nanašati na sodišče kot celoto in ne zgolj na nekatere sodnike tega sodišča, torej morajo biti takšne narave, da sodišče kot celoto postavljajo pod objektiven dvom glede nepristranskosti sojenja.
Pomembno pa je tudi, da obravnavana zadeva ni povezljiva z zadevo II K 31313/2018, saj gre za različni kaznivi dejanji, ki se nanašata na povsem različne krajevne in časovne okoliščine dejanj, njuna predmeta in izvršitvena ravnanja ter ostale t.i. spremljajoče okoliščine.
Predlagatelj namreč v obravnavani zadevi ne zatrjuje in ne izkaže niti pooblaščenčevega osebnega poznanstva s sodniki in drugim sodnim osebjem na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, ki bi presegalo običajne kolegialne odnose med člani pravniškega poklica, prav tako pooblaščenec sam ne nastopa v vlogi oškodovanca, očitano kaznivo dejanje ni osebne narave in ne zadeva njega osebno, od pooblaščenčevega opravljanja sodniške funkcije pa je tudi preteklo bistveno daljše časovno obdobje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00041002
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 285, 286, 286/2, 286a, 286a/1, 286a/4, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22, 23.
prekluzija - pravočasnost pripravljalne vloge - prvi narok za glavno obravnavo - opozorilo na posledice - komunikacija med odvetnikom in stranko - franšizna pogodba - odpoved pogodbe - odstop od pogodbe - kršitev pogodbenih obveznosti - trditvena podlaga - nesklepčnost
V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da neupoštevanje vloge, ki jo stranka pošlje sodišču dan pred prvim narokom oziroma vloge, ki jo stranka vloži (ali prebere (diktira na zapisnik)) na prvem naroku, ne predstavlja kršitve pravic do izjave in obravnavanja pred sodiščem, če je bila stranka v naprej opozorjena na takšno posledico. Na tak način je stranka deležna vsaj tistega minimuma varstva (njene pravice do izjave in obravnavanja pred sodiščem), ki ji ga nudi sodišče pri prekluziji na poziv (drugi odstavek 286. člena in prvi odstavek 286.a člena ZPP), to pa je, da jo sodišče (kadarkoli, vendar vnaprej) izrecno opozori na njeno dolžnost dovolj zgodnje predložitve vlog sodišču tudi v primerih iz četrtega odstavka 286.a člena ZPP in na posledice zamude (peti odstavek 286.a člena ZPP).
Zamude, ki so nastale zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko, gredo v breme stranke.
ZIZ člen 38, 38/5, 81, 81/3, 82, 82/4. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/3.
povračilo izvršilnih stroškov - neposredna dejanja izvršbe - pogoji za rubež premičnin - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin
Izvršitelj mora opravljati izvršilna dejanja ne glede na s strani upnika, dolžnika ali koga tretjega zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če pristojni organ določi drugače (tretji odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja - v nadaljevanju Pravilnik). Stališče dolžnika, da rubeža izvršitelj ne bi smel opraviti na dolžnikovem domu, ker je hči dolžnika opozorila, da ne gre za dolžnikove predmete, je po pojasnjenem neutemeljeno.
Posledica neuspešnega rubeža, ker se pri dolžniku niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe, ne pomeni, da dolžnik upniku ni dolžan povrniti stroškov neuspešnega izvršilnega dejanja, ki ga je opravil izvršitelj, če jih upnik pravočasno priglasi in sodišče oceni, da so bili ti potrebni za izvršbo.
odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo pri nesreči premikajočih se motornih vozil - soodgovornost za nezgodo - krivda - stopnja krivde - vključevanje na prednostno cesto - prehitra vožnja - nepremoženjska škoda - višina denarne odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Prispevka obeh imetnikov motornih vozil k nastali škodi je treba ovrednotiti po oceni vseh okoliščin primera in pri tem dati ustrezno težo tisti okoliščini, ki je predstavljala odločilen vzrok za nastalo škodo, ob upoštevanju teže kršitev cestnoprometnih predpisov obeh imetnikov motornih vozil in stopnje nevarnosti, ki izhaja iz obratovanja posameznega motornega vozila.
SPZ člen 33, 33/3, 37, 76. URS člen 36. ZPP člen 286b.
motenje posesti - prepoved nadaljnjega motenja posesti - posestno varstvo - varstvo posesti - dostop do objekta - ugotovitev načina motenja posesti - zadnje mirno posestno stanje - dejanska oblast nad stvarjo - prekarij - vzdrževalna dela na nepremičnini - motenje temelječe na zakonu - izključitev protipravnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - zavrnitev dokaznega predloga - ogled kot dokazno sredstvo - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Posest je dejanska oblast nad stvarjo, posestno varstvo pa to (golo) dejansko oblast varuje. Zato mora sodišče pri varstvu posesti upoštevati le zadnje stanje posesti in nastalo motenje.
Pritožnika se tudi neutemeljeno sklicujeta na tretji odstavek 33. člena SPZ, saj citirano določilo želi poudariti predvsem to, da lahko le zakon izključi protipravnost posega v posest. Posestnik tako nima pravnega varstva, če motenje posesti temelji na zakonu. V danem primeru toženca nimata zakonske podlage, ki bi jima dovolila posegati v tožničino posest, zato protipravnost njunega posega v tožničino posest ni izključna in ima tožnica pravno varstvo.
ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/2, 481, 481/1, 481/1-1, 481/1-2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji kot fizična oseba ni naveden med subjekti, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih, zato v obravnavanem primeru ne gre za gospodarski spor.
Tožeča stranka je svoj primarni zahtevek gradila na tem, da ni bil podan temelj za unovčenje zadevne bančne garancije, ker ne odgovarja za grajane napake oziroma, da teh v času spornega unovčenja ni bilo, opredelitvi oziroma oceni višine škode, kot jo je podala tožena stranka, pa ni ugovarjala. Še več, v drugi pripravljalni vlogi z dne 26.1.2016 je izrecno navedla, da v tej pravdi ni bistveno, koliko naj bi znašala škoda zaradi domnevnih napak, pač pa to, da tožena stranka sploh ni imela temelja za unovčenje bančne garancije (ker napak v kritičnem času ni bilo oziroma zanje tožeča stranka ni odgovorna) ter da je tožena stranka pri tem ravnala zvijačno. Sodišče prve stopnje se torej v obrazložitvi izpodbijane sodbe utemeljeno ni ukvarjalo z višino škode zaradi obravnavanih napak premazov, saj je tožnica za primer, da bi bil podan temelj za unovčenje garancije, smiselno pristala na oceno višine škode in utemeljitev zneska unovčenja, kot ju je podala tožena stranka.
ZZK-1 člen 40, 40/1-1, 40/3, 41, 140, 140/1-4, 150, 150/2, 152, 152/2, 248, 248/2.. ZPPLPS člen 6.
vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - navedba listin, ki so podlaga za vpis - posadna listina - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja - večkratni zaporedni prenos pravice (veriga pogodb) - nakup stanovanja po določbah o privatizaciji stanovanj - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Zakon določa, da lahko zadnji pridobitelj nepremičnine zahteva vknjižbo v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega prednika. Ob tem ZZK-1 v 140. členu zahteva, da predlagatelj tudi v samem zemljiškoknjižnem predlogu (opredeljeno) navede vse listine, ki so podlaga za vpis. Predlagatelja, ki se sklicujeta na tri pogodbene prenose, nista ravnala v skladu s temi pravili.
Pogodba z dne 14. 8. 2020, ki sta jo predlagatelja kot podlago navedla v zemljiškoknjižnem predlogu, ne predstavlja ustrezne podlage za vpis, saj ne ustreza niti posadni listini (pogodbeni stranki se sklicujeta na izveden način pridobitve stvarne pravice) niti uskladitveni pogodbi.
Na načelni ravni se pritožbeno sodišče strinja s pritožbo, da je treba v primerih, ko je bila prva v verigi pogodb kupoprodajna pogodba, sklenjena skladno s privatizacijskimi določbami SZ iz leta 1991, pogoje za vpis preverjati tudi z vidika določbe 6. člena ZPPLPS. Tako napotuje 248. člen ZZK-1.
ZPP člen 318, 318/1. OZ člen 111, 111/3, 561, 561/3.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Izpolnjenost pogoja iz prvega odstavka 318. člena ZPP glede odgovornega nasprotovanja toženca ne more nadomeščati njegovo nasprotovanje v mediacijskem postopku. Pri tem pa tudi ne morejo biti upoštevne pritožbene trditve, da je toženec kot laik menil, da lahko nasprotovanje tožbenim trditvam poda tudi v mediacijskem postopku, za katerega je podal soglasje. Iz poziva, naj odgovori na tožbo, ki je bil tožencu vročen hkrati s tožbo je namreč razvidno, da je bil toženec v pozivu poučen ne samo na možnost vložitve odgovora na tožbo in zakonske posledice, če tega ne bi storil, ampak izrecno tudi, da tudi če bo podal soglasje k začetku mediacije, mora odgovoriti na tožbo.
Tožnikova upravičenost do razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju izhaja že iz tožnikovih tožbenih trditev, da toženec nobenih pogodbeno dogovorjenih obveznosti ni in kljub pozivu tožnika ne izpolnjuje, pri tem pa ni pravno pomembno, ali so katere pogodbeno dogovorjene obveznosti toženca po obsegu odvisne od tožnikove lastne zmožnosti in potrebnosti.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - ugovor javnega dobra
Ugovor javnega dobra, ki je relevanten zoper obseg pripadajočega zemljišča, je utemeljen zgolj v primeru, ko je podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine namenjene splošni rabi v času pred 1. 1. 2003. Razmejitev med javnim dobrom in pripadajočimi zemljišči je treba opraviti v skladu s kriteriji iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1. Zgolj današnja razglasitev javnega dobra ne pomeni, da zemljišče v relevantnem času dejansko ni bilo pripadajoče zemljišče k stavbi.
OZ člen 190, 190/1, 190/3, 393. ZD člen 142, 142/3.
deljiva obveznost - neupravičena obogatitev - podlaga obveznosti - solidarna odgovornost dedičev - solidarna odgovornost dolžnikov - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - vrednost podedovanega premoženja - prikrajšanje in obogatitev - izvršilni postopek - objektivne meje pravnomočnosti
Tožnik (dolžnik v izvršbi) lahko v pravdi zaradi neupravičene obogatitve zahteva vrnitev preveč plačanega zneska le, če ne obstaja nobena pravna podlaga, da se prejeto obdrži.
Toženi stranki je treba dopustiti ugovor, da ima tožnikovo plačilo podlago izven izdanega sklepa o izvršbi, pod pogojem, da ne gre za poseg v objektivne meje pravnomočnosti.
Pritrdilen je odgovor na vprašanje, ali bi lahko tožena stranka vložila (nov) predlog za izvršbo, s katero bi zahtevala, da se od tožnika izterja še preostali del zneska (nad 1/6).
pravdni stroški po umiku tožbe - izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom - izpolnitev po tretji osebi
Tožnica je tožbo zoper toženca umaknila zaradi poplačila njene izterjevane terjatve, ki pa ga ni opravil toženec. Zato pa ugotovljena situacija ne pomeni izpolnitve pogoja iz prvega odstavka 158. člena ZPP.
Za odločanje po 158. členu ZPP je pravno neodločilno kdo tretji, ki ni toženec, je tožnici izpolnil zahtevek, zaradi česar je ta umaknila tožbo zoper toženca.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - dolžnikov predlog za odlog odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - nepopoln predlog - rok za dopolnitev vloge - nepodaljšljiv rok
Glede na citirano kogentno določbo četrtega odstavka 236. člena ZFPPIPP, ki izrecno prepoveduje podaljšanje roka v primeru, če dolžnik svoje vloge po pozivu sodišča ne dopolni v roku 3 delovnih dni, sodišče prve stopnje ni imelo druge možnosti kot začeti stečajni postopek.