ZST-1 člen 11, 11/3, 11/5, 12, 12/1, 14, 14/2. ZBPP člen 13, 24.
sodna taksa - odmera sodne takse - odmera sodne takse za pritožbo - višina sodne takse - formalno sosporništvo - materialno sosporništvo - občutno zmanjšanje sredstev - socialno stanje
V obravnavanem primeru sta toženca sozavezanca iz istega materialnopravnega razmerja. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je odložilo oziroma naložilo obročno plačilo sodne takse glede na celotno višino sodne takse, pravilna.
Sodišče druge stopnje pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da sta bila odgovor na tožbo in prva pripravljalna vloga vložena tako v postopku IV P 1397/2018 kot postopku IV P 385/2019 potrebna pravdna stroška v vsaki od zadev (prvi odstavek 155. člena ZPP). Odgovora na tožbo zato, ker bi v nasprotnem primeru sodišče izdalo zamudni sodbi, prvi pripravljalni vlogi pa v dopolnitev tožbenih navedb, saj postopka do vložitve teh vlog nista bila združena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00041091
ZPP člen 154, 154/2, 323, 323/1, 339, 339/2-14. ZKP člen 538, 538/1. URS člen 26.
odškodninska odgovornost države - povrnitev škode - neupravičena obsodba - kazenski postopek - tajno opazovanje - hišna preiskava - vzrok za razpad zakonske zveze - vzročna zveza - poročanje medijev o sodnem postopku - osebnostne lastnosti oškodovanca - teorija jajčne lupine - nepremoženjska škoda - primerna višina odškodnine - denarna odškodnina za duševne bolečine - intenzivnost bolečin - sodna praksa - načelo individualizacije višine odškodnine - izgubljeni dobiček - potrebni pravdni stroški - povrnitev pravdnih stroškov
Neutemeljeno je tožnikovo pritožbeno izpostavljanje, da sodišče prve stopnje uvedbe, teka in trajanja kazenskega postopka ni štelo kot pravno relevantnih okoliščin. Omenjeno sodišče je namreč obrazložilo, da navedene okoliščine predstavljajo hud poseg v osebnostno integriteto posameznika, vendar sam poseg ne predstavlja škode. Škodo predstavljajo duševne bolečine, ki jih tak poseg povzroči.
Obe pravdni stranki neutemeljeno izpodbijata pravilno naziranje sodišča prve stopnje, da je potrebno upoštevati osebnostne lastnosti posameznika in s tem predispozicije za večjo občutljivost za dogodke. Tožnik navedeno neutemeljeno izpodbija z navedbami, da bi ga sodišče moralo sprejeti takšnega, kot je. Sodišče prve stopnje je namreč ravno to tudi upoštevalo. Toženka pa navedenemu naziranju glede na to, da je skladno s teorijo jajčne lupine, neutemeljeno oporeka.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 346, 346/1.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - zadnji dan roka - iztek roka na dela prost dan - tek rokov - vročitev sodnega pisanja - fikcija vročitve - računanje procesnih rokov - rok za pritožbo
V načelnem pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 14. 1. 2015 je bilo zavzeto stališče, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP. To pomeni, da se šteje vročitev za opravljeno tudi na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan v RS.
ZOro-1-UPB1 člen 54, 56, 82, 82/1, 82/1-12, 82/1-24, 82/4.. Pravilnik o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje, redu na strelišču in pogojih za izvajanje streljanja (2001) člen 8, 8/8, 9.. URS člen 153.
S 54. členom ZOro-1 je torej predpisano, da morajo biti prostori in naprave, kjer se neposredno opravlja dejavnost strelišča, ustrezno varovani pred dostopom nepooblaščenih oseb, z osmo alinejo 8. člena Pravilnika pa je predpisano, kako morajo biti varovani prostori in naprave, kjer se neposredno opravlja dejavnost strelišča. Navedena določba Pravilnika tako določa zgolj način za dosego naloge, ki je določena z zakonom, in te naloge originarno ne določa. Gre torej za dopolnjevanje zakonske norme na način, ko dopolnjevanje zajame samo tisto, kar nujno izhaja iz zakonske norme, pa v njej ni izrecno predpisano. Zato očitek, da je osma alineja 8. člena Pravilnika v neskladju s 54. členom ZOro-1, ni utemeljen.
bistvena kršitev določb postopka - motenje posesti - verbalno motenje posesti - bazna postaja - dostop do objekta
Toženec je v svoji trditveni podlagi sam zatrjeval, da sta si lastnik nepremičnine (torej M. B.) in toženec, ki je bil lastnikov hipotekarni upnik in njegov pooblaščenec, prizadevala več let, da bi se pravno razmerje, ustanovljeno s pogodbo 30. 9. 2004, uredilo tudi po 30. 9. 2019. Zatrjeval je še, da ima tožnik že vrsto let težave z dostopom do same predmetne nepremičnine in bazne postaje, zato pa ni razlogov na strani toženca, ki skrbi zgolj zato, da so ustrezni zavarovani njegovi interesi in pravice, ki jih ima ustrezno pravno zavarovane na predmetni nepremičnini.
Tako pritožba neutemeljeno očita odločanje sodišča preko trditvene podlage, s čimer smiselno zatrjuje storitev bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 7. členom ZPP. Da je M. B. ključavnico na vratih zunanje ograje zamenjal tudi v korist toženca, je toženec zatrjeval sam.
Dokazno podprta z izpovedbo priče O. in toženca je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec tožnikovemu delavcu (O.) po telefonu, ko ga je ta prosil, naj jim odklene sporno ključavnico in dopusti vstop do bazne postaje, grozil, da na lokacijo nimajo pravice dostopati, da tja ne smejo niti pogledati, da bo poklical policijo in varnostno službo, da jih bo ob prihodu nasilno odstranila. Ob upoštevanju še neprerekane tožnikove trditve, da je s tako verbalno grožnjo toženec odvrnil tožnika od dostopanja do bazne postaje zaradi njenega vzdrževanja in obratovanja, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec storil tudi verbalno motenje tožnikove posesti predmetne nepremičnine.
vročilnica kot javna listina - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - pravočasnost pritožbe
Toženec zgolj s trditvami, da ga pismonoše nikoli ne obvestijo o sodnih pošiljkah, da bi jih lahko sam dvignil, pravilnosti vročitve, ki izhaja iz vročilnice (obvestila sodišču o vročitvi) ne more izpodbiti.
Pravna podlaga za presojo vprašanja ali so imeli obdolženi pri izvajanju tuberkulinizacije živali na podlagi Pogodbe o izvajanju javne veterinarske službe status uradne osebe, je lahko le 4. točka prvega odstavka 99. člena KZ-1. Ta določa, da je uradna oseba lahko tudi "druga oseba, ki opravlja določene uradne dolžnosti na podlagi pooblastil, ki jih daje zakon ali na podlagi zakona izdani predpisi ali na podlagi zakona sklenjena pogodba o arbitraži." Pri uradni osebi po 4. točki prvega odstavka 99. člena KZ-1 gre za t.i. "nepravo" uradno osebo, ker pojem ni vezan na delovanje pri državnem organu, temveč na osebo zunaj državnega organa, ki je na podlagi pooblastil, ki jih ji daje zakon ali na podlagi zakona izdani predpisi, pooblaščena za opravljanje posameznih nalog. Obdolženi so na podlagi pooblastil izhajajočih iz zgoraj citirane pogodbe, ki je bila sklenjena med Ministrstvom za ... ter B. d.o.o., ki je na podlagi 17. člena citirane pogodbe kot koncesionar zato prejemala proračunska sredstva. Povedano drugače, navedeno ministrstvo je družbi B. d.o.o. podelilo pooblastilo za izvajanje tuberkulinizacij živali za določene občine, navedene v točki 4. citirane pogodbe. Obdolženci so za izvajanje svoje dejavnosti v okviru družbe B. d.o.o. torej razpolagali z javnimi sredstvi, namenjenimi veterinarski dejavnosti, zato je ta opravila mogoče šteti za uradne naloge. Kot uradno dejanje je namreč potrebno šteti tisto dejanje, ki ga izvršijo uradne osebe (subjektivni kriterij) in se nanaša na opravljanje njenih nalog (objektivni kriterij), ki jih morajo opraviti na podlagi zakona oz. podzakonskega predpisa v okviru svojih službenih pooblastil, praviloma po vnaprej predpisanem postopku. Status uradne osebe torej ni nekaj, kar bi obstajalo samo zase, temveč le v povezavi s storjenim oz. opuščenim dejanjem, ki pomeni zlorabo uradnega položaja (samega po sebi) oz. zlorabo z njim povezanih uradnih pravic.
Na podlagi Zakona o veterinarstvu, Odredbe o izvajanju sistematičnega sprejemanja stanja bolezni in cepljenja živali za leto 2014, 2015 in 2016 in Pogodbe o izvajanju javne veterinarske službe najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali so bili odgovorni za zakonitost in namenskost razpolaganja z javnimi sredstvi, ki so bila namenjena za cepljenje v tem svojstvu pa so imeli lastnost uradne osebe oziroma je bilo njihova ravnanja šteti kot uradna dejanja.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSC00041222
ZVEtL-1 člen 18, 24, 35.
domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu
Osebam, ki s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, ZVEtL-1 olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev ZVEtL-1, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa.
Sodišče prve stopnje po toženi strani predlaganega dokaza za zaslišanje stranke ni moglo izvršiti, saj se tožena stranka kljub prejetemu vabilu naroka za glavno obravnavo ni udeležila in svojega izostanka tudi ni upravičila, kar je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe tudi pojasnilo v točki 9 in nato še v točki 12 obrazložitve. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje dokaznemu predlogu tožene stranke za zaslišanje strank ni ugodilo oziroma da ga je zavrnilo in ni dopustilo dokazati trditev tožene stranke ter da je s tem kršilo načelo kontradiktornosti, tako ni utemeljen.
ZPP člen 2, 7, 146, 146/2, 146/5, 180, 180/3, 212, 214, 318, 318/1. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 1063, 1064, 1067/1, 1067/2, 1067/3, 1069, 1100, 1104.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev sodnih pisanj v tujino - začasni zastopnik, upravičen za sprejemanje pisanj v republiki sloveniji - sklepčnost tožbe - odmera odškodnine - uporaba tujega prava - hrvaško pravo
Sodišče prve stopnje je toženi stranki ob priliki vročanja tožbe v odgovor, kot prvem pisanju, ki ji ga je v tem postopku vročalo, vročilo tudi poziv za postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. V tem pozivu ji je določilo 15-dnevni rok za postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Tožena stranka ima sicer prav, da bi moralo sodišče prve stopnje po preteku tega roka toženi stranki, ki sama ni imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj, postaviti na njene stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, vendar njegova (ne)postavitev na samo pravilnost vročitve tožbe v odgovor ter na začetek teka, sam tek in iztek roka za vložitev odgovora na tožbo nima in ni imela prav nobenega vpliva, posledično pa to pomeni, da tudi na pravilnost in zakonitost izpodbijane zamudne sodbe ni imela in tudi ni mogla imeti nobenega vpliva.
Krivdna oziroma objektivna odškodninska odgovornost sta le pravna pojma, pravna standarda, predstavljata torej pravno kvalifikacijo, ki pa za sklepčnost tožbe ni bistvena sestavina, če pa jo stranka navaja, pa nanjo sodišče ni vezano. S tem, ko je, čeprav tožnik ni izrecno trdil, da je podana objektivna odškodninska odgovornost zavarovanca tožene strnake, zaključilo, da obstoji objektivna odškodininska odgovornost zavarovanca tožene sranke, sodišče prve stopnje tako ni odločalo niti mimo tožbenega zahtevka, niti mimo trditvene podlage tožnika.
dostop do skupnih prostorov - kurilnica - neposredna in posredna posest - motenje posesti - izklop elektrike
Sodišče prve stopnje je pravilno sklepalo, da je pritlično stanovanje vse do 29. 12. 2016 imelo elektriko v vseh prostorih, s tem da le v kuhinji ni gorela stropna luč, in zaključilo, da je prav tožena stranka posest druge in tretje tožeče stranke na pritličnem stanovanju dne 29. 12. 2016 okoli 14. ure motila preko izklopa oziroma prekinitve elektrike za pritlično stanovanje. Zaradi opisanega motilnega dejanja z izklopom elektrike sta bili druga in tretja tožeča stranka ovirani v normalni uporabi pritličnega stanovanja, saj je za njegovo normalno uporabo bistvena tudi delujoča elektrika.
Sodišče prve stopnje je torej izvedlo obsežni dokazni postopek, v katerem je razjasnilo vsa odločilna dejstva in na osnovi izvedenih dokazov, katerih vsebino je podrobno povzelo v obrazložitev sodbe, pravilno ugotovilo, da je storitev obeh kaznivih dejanj obdolžencu dokazana in da je zanju tudi krivdno odgovoren. Obdolženčev zagovor, ki ga ponavlja v pritožbi, da je sklenil ustno pogodbo za dodatna dela, je bil ovržen s prav vsemi v dokaznem postopku izvedenimi dokazi, na osnovi tega pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je vsebina računa, ki ga je dne 30. 4. 2013 v višini 26.990,00 EUR izdal U. M. lažna ter brez podlage in ne izkazuje resničnega poslovnega dogodka. Tak račun pa je obdolženi odstopil družbi P. S. d.o.o. v izterjavo, čeprav je vedel, da je njegova vsebina lažna, s čemer je izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja ponareditev ali uničenja poslovnih listin po drugem v zvezi s prvim odstavkom 235. člena KZ-1. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pri tem ravnal s krivdno obliko direktnega naklepa in to v napadeni sodbi tudi tehtno obrazložilo (točka 17 obrazložitve).
dogovor o plačilu odvetniških storitev - obseg pooblastila odvetniku - splošno pooblastilo odvetniku - pooblastilo za zastopanje - vrednost točke - izračun nagrade odvetnika - dejanski stroški - generalno pooblastilo - Neobvezujoče smernice za določanje cen odvetniških storitev
Povračilo predpostavlja, da so stranki, ki le tega od nasprotne stranke uveljavlja, (zahtevani) stroški (zaradi plačila pooblaščenca/odvetnika) dejansko tudi nastali. Načeloma strankam sicer ni potrebno zatrjevati niti dokazovati, da so pooblaščenemu odvetniku stroške (nagrado), katerih povračilo uveljavljajo, res poravnali (torej da so imeli s tem dejanske stroške). V konkretni zadevi pa gre za v bistvenem drugačno situacijo, saj je tožnico (ki je tudi sama odvetnica) v postopku zastopala pri njej zaposlena odvetnica, torej odvetnica, katero (že) plačuje iz naslova med njima obstoječega delovnega razmerja.
Sklep o spremembi zastopnika in izjava zastopnika, ki vsebujeta med seboj tako nasprotujoča podatka glede firme družbe in njene matične številke, ne predstavljata z zakonom predpisane listine, ki bi predstavljala podlago za vpis spremembe zakonitega zastopnika subjekta vpisa.
Pritožnikovo premoženjsko stanje nima vpliva na pravilno odločitev prvostopenjskega sodišča. Ob sklicevanju na šesti odstavek 95. člena ZKP je slednje v sklepu, ki se izpodbija s pritožbo, namreč pravilno navedlo, da je uporaba določb četrtega in petega odstavka 95. člena ZKP o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov kazenskega postopka izključena, kadar gre za krivdno povzročene stroške. Izrecna zakonska določba šestega odstavka 95. člena ZKP je tako prvostopenjskemu sodišču predstavljala podlago za pravilno odločitev, da se predlog A. A. za oprostitev plačila krivdno povzročenih stroškov zavrže kot nedovoljen.
odškodninska odgovornost države - protipravnost delovanja državnih organov - odgovornost za delo sodnika
Protipravnost ravnanja sodišč oziroma sodnika sodna praksa razume le kvalificirano stopnjo napačnosti, to je nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, ko sodnik zaradi pristranskosti ne uporabi jasne določbe zakona ali jo namerno razlaga v nasprotju s sodno prakso ali če namerno ugotovi relevantne okoliščine v nasprotju z rezultati dokaznega postopka.
Pritožbeno sodišče se povsem strinja s stališčem sodišča prve stopnje glede statusa državnega odvetništva (oziroma prej državnega pravobranilstva) kot stranke v pravdnem postopku in da opravlja v postopku procesna dejanja po navodilih in usmeritvah stranke, ki jo zastopa.
Davčna uprava vodi le evidence o odmerjenem davku, zato iz lastnih evidenc ni mogla ugotavljati lastništva, davčni organ pa se je pred vložitvijo predloga za zavarovanje v izvršilnem postopku z vpogledom v zemljiško knjigo prepričal, da je lastnik nepremičnin L. d.o.o. (to je prodajalec, ki je tožniku nepremičnine prodal) oziroma njegov pravni naslednik S. d.o.o.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00041085
KZ-1 člen 208, 208/1, 208/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - zatajitev - protipravna prilastitev - protipravna prilastitev tuje premične stvari - posodbena pogodba - dogovor z lastnikom stvari - ustni dogovor - odpadla pravna podlaga - vrnitev izposojene stvari
Sodišče prve stopnje je stališče Vrhovnega sodišča RS, zavzeto v sodbi I Ips 53767/2013 z dne 20. 6. 2019, katere nosilni argument je, da nevrnitev predmetov pogodbe leasinga sama po sebi še ne pomeni njihove prilastitve, ter da bi zato, da bi ravnanje, ki je v nasprotju s pogodbenimi določili, preraslo v kaznivo dejanje zatajitve, moralo biti opisano (in ne zgolj zatrjevano), kako si je obsojeni predmete leasinga prisvojil, napačno razširilo na katerokoli pogodbo oziroma pravni posel, tudi na enostaven ustni dogovor o posodbi prenosnega računalnika med obdolžencem in oškodovancem v tej zadevi.
Zaradi dejanske in pravne jasnosti predmetne zadeve, zlasti v zvezi z odpadlim pravnim temeljem za obdolženčevo nadaljnjo posest (in uporabo) prenosnega računalnika po lastnikovem pozivu na vrnitev, dodajanje drugih okoliščin obdolženčeve prilastitve prenosnega računalnika v sam opis dejanja za konkretizacijo zakonskega znaka protipravne prilastitve ni potrebno.