postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kaznivo dejanje proti premoženju
Pritožnik ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jim višje sodišče pritrjuje, saj je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju, ker je s storitvijo kaznivega dejanja namerno prikrajšal svojega otroka v premoženju, izpodbija z opisom osebnih okoliščin. Vsa ta dejstva bi morda lahko imela vpliv v kazenskem postopku, ne pa tudi v tem postopku odpusta obveznosti.
Sodišče prve stopnje je v navedenem smislu obstoj utemeljenega suma preizkusilo in pravilno ravnalo, ko se pri tem ni spustilo v oceno dokazov glede obstoja zakonskega znaka hrambe prepovedane droge zaradi nadaljnje prodaje ter dostopnosti droge in prepovedanega orožja obtoženčevim otrokom.
Za verjetno izkazanost predpostavke iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (kakor tudi za verjetno izkazanost vseh potrebnih predpostavk po 272. členu ZIZ) bi moral predlagatelj za svoje navedbe predložiti tudi dokaze, česar pa ni storil. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, ko je predlagateljev predlog za predlagano začasno odredbo zavrnilo.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00042360
ZDSS-1 člen 43, 43/4.. ZIZ člen 54, 58, 58/4, 268, 272, 272/1, 273.
neizbran kandidat - razrešitev - direktor - javni natečaj - začasna odredba - pravnomočna sodba - upravno sodišče - zavarovanje nedenarne terjatve
Ker je bil tožnik, kot izhaja iz pravnomočne sodbe upravnega sodišča nezakonito razrešen kot direktor in je bila ta odločba odpravljena, pred delovnim sodiščem pa tožnik uveljavlja nezakonitost premestitve na drugo delovno mesto v posledici nezakonite razrešitve, lahko, glede na to, da se mu mandat kot direktorju še ni iztekel in ni pravne podlage za njegovo premestitev, predlaga vsako primerno začasno odredbo za zavarovanje njegove terjatve po reintegraciji na delovno mesto, s katerega je bil nezakonito razrešen. Tako gre za terjatev iz delovnega razmerja, ki je v pristojnosti delovnega sodišča.
Sodišče je vezano na pravnomočno sodbo upravnega sodišča, s katero je bila odločba o tožnikovi razrešitvi odpravljena. Ker je s tem odpadla pravna podlaga za tožnikovo premestitev, je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je izkazan pogoj iz prvega odstavka 272. člena ZIZ, saj je tožnik izkazal, da verjetnost njegove terjatve za reintegracijo na delovno mesto, s katerega je bil nezakonito razrešen, obstoji. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da zaradi aktivnosti tožene stranke, ki je po izdaji sodbe upravnega sodišča objavila posebni javni razpis, obstaja nevarnost, da bo uveljavitev tožnikove terjatve za reintegracijo na delovno mesto direktorja onemogočena ali precej otežena.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - bolnišnično zdravljenje
Kot je bilo že predhodno pojasnjeno je v skladu z materialnim pravom, t.j. v skladu s 1. odstavkom 74. člena ZDZdr v zvezi s 75. členom ZDZdr, na pravilnost uporabe katerega mora pritožbeno sodišče paziti v skladu s 350. členom ZPP tudi po uradni dolžnosti, prvi pogoj, da se lahko oseba sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda tudi brez njene privolitve ta, da je njeno akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno. Ta pogoj pa v tem konkretnem primeru v času odločanja o pritožbi pritožnika evidentno ni (več) izpolnjen, saj je bil s sklepom Okrajnega sodišča v ... opr. št. Pr 158/2020 z dne 30. 11. 2020 nasprotni udeleženec sprejet oziroma zadržan na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... za dobo do treh mesecev.
duševno zdravje - duševna motnja - sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom
V konkretnem primeru je glede na hudo obliko duševne motnje mogoče izreči le ukrep sprejema osebe na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih.
pripor - utemeljen sum - podaljšanje pripora med preiskavo
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu kaznivi dejanji, izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave ter iz vseh dokazov, na katerih slednji sloni in so bili priskrbljeni tekom predkazenskega postopka, tekom preiskave pridobljeni dokazi pa utemeljenega suma niso omajali, da pripor ne bi bil več utemeljen.
ZDR-1 člen 126.. Uredba o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2015) člen 6, 6/1, 7, 7/1.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik dejansko opravljal dela in naloge delovnega mesta višji policijski inšpektor II, ki je naziv V. stopnje, s stopnjo minimalne osnove 120 in z vrednostjo takratne minimalne osnove 2.992,78 EUR glede na Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini, mu je bila plača tudi za čas napotitve na misijo obračunavana ob upoštevanju nepravilne nominalne osnove. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo višine prikrajšanja tožnika pri plači (tega tudi ni naložilo izvedenki), je posledično zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 394, 394-9, 395, 396.
predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - sodba, ki temelji na dejanskem stanju, ugotovljenem v upravnem postopku - prejudicialen učinek - predhodno vprašanje - odprava upravne odločbe - odločba o denacionalizaciji - aktivna legitimacija - negatorna tožba - plačilo uporabnine - vprašanje lastništva - dovoljenost obnove - ugotavljanje utemeljenosti obnovitvenega razloga - možnost izdaje ugodnejše odločbe
V času sprejema prvostopenjske sodbe v tem postopku, ki je pravnomočno končan, je sodišče odločitev oprlo na upravno odločbo, s katero se je rešilo vprašanje lastništva sporne parcele, ki je imelo prejudicialen pomen pri odločanju (13. člen ZPP). Z odpravo takšne odločbe so dani pogoji za možnost drugačne odločitve, kar pomeni, da je podan obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP.
Pritožbene navedbe o prekinitvi članstva v sindikatu, o prenehanju delovnega razmerja, o sodelovanju z odvetnikom in slabem premoženjskem stanju niso relevantne za preizkus pravilne uporabe določb 188. člena ZPP. Enako velja za uporabo prvega odstavka 158. člena ZPP, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožnica toženki dolžna povrniti njene stroške postopka, saj do umika tožbe ni prišlo v posledici izpolnitve zahtevka. Sodišče namreč lahko stranko zaradi njenega slabega premoženjskega stanja oprosti plačila zgolj njenih stroškov postopka, ne pa tudi stroškov postopka nasprotne stranke. Te možnosti zakon sodišču ne daje. Ni podlage za ugoditev tožničini pritožbi.
ZIZ člen 15. OZ člen 366, 366/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
umik predloga za izvršbo - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - jezikovna razlaga zakonskih določb - namenska razlaga zakonske določbe - učinkovito sodno varstvo - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - dolžnikova pravica do izjave - stroškovna odločitev
Razlog umika predloga za izvršbo predstavlja pravno pomembno dejstvo za odločitev o ugovoru zastaranja. Upnik predloga za izvršbo ni umaknil zato, ker bi se odpovedal sodnemu varstvu, ampak iz razloga neuspešnosti izvršbe zaradi pomanjkanja izvršilnih sredstev.
ZFPPIPP člen 384, 399, 399/3, 403, 403/1, 403/1-1, 403/1-2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - aktivno iskanje zaposlitve - zdravstveno stanje dolžnika
Ker očita upnik dolžniku dejavnosti, ki se nanašajo na čas pred uvedbo stečajnega postopka, slednje na sam odpust obveznosti ne more vplivati, saj zakon v 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP govori o kršitvah obveznosti znotraj stečajnega postopka.
Upnik sodišču, v okviru dokaznega bremena, ki je na njem, ni predlagal morebitne izvedbe dokaza z izvedencem, s čimer bi se morebitne dvome v navedbe dolžnika o njegovem zdravstvenem stanju lahko ovrglo. Pri vprašanju zdravstvenega stanja dolžnika gre namreč za strokovno vprašanje, za kar je potrebo strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Poleg tega sodišče zdravstvenega stanja dolžnika ne more preverjati z vpogledom v dolžnikove v preteklosti objavljene časopisne članke, intervjuje in strokovne nasvete.
ZD člen 212, 213, 213/1. SPZ člen 11, 11/1. ZZZDR člen 51, 51/2. DZ člen 67. ZPP člen 146, 146/2.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - spor o obsegu zapustnikovega premoženja - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - domneva lastninske pravice - zemljiškoknjižno stanje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - izločitev iz zapuščine - pooblaščenec za sprejem pisanj
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je močnejša pravica tistega dediča, ki svoje zahtevke utemeljuje na obstoječem zemljiškoknjižnem stanju, saj je po zakonski domnevi lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
Pritožnica bo v pravdi morala dokazati, da je bilo sporno premoženje dejansko pridobljeno na način iz drugega odstavka 51. člena ZZZDR oziroma sedaj 67. člena DZ, saj zakonske domneve o obstoju skupnega premoženja zgolj na podlagi dejstva obstoja zunajzakonske skupnosti ni.
Glede na pravnomočno odločbo pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da je tožniku že z 31. 1. 2018 prenehala pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, torej da je že z navedenim dnem odpadla pravna podlaga za nadaljnje izplačevanje nadomestila. Pravna podlaga tako ni odpadla z 8. 8. 2018, kot to razloguje sodišče prve stopnje, temveč že 31. 1. 2018. Res je, da je pritožbeno sodišče v zadevi Psp 322/2017 z dne 10. 1. 2018 že zavzelo stališče, da je odločilen datum, ko je bilo ustavljeno izplačevanje nadomestila, vendar pa iz novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča RS (sodba VIII Ips 63/2018 z dne 12. 9. 2018) izhaja, da odločba o ustavitvi izplačevanja za vnaprej omogoča upravičencu pravno varstvo glede izplačevanja na podlagi pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v prihodnje. O upravičenosti do prejemanja pokojninskih oziroma invalidskih prejemkov v preteklem obdobju pa tožena stranka odloči v okviru izdaje odločbe o ugotovitvi preplačila (194. člen ZPIZ-2). Zato lahko tožena stranka za preteklo obdobje, v katerem zavarovanec ni izpolnjeval pogojev za izplačevanje dajatve, ne glede na odločitev o ustavitvi izplačevanja posamezne dajatve za vnaprej, odloča o preplačilu in dolžnosti povračila neupravičeno izplačanih sredstev zaradi neizpolnjevanja pogojev za uživanje dajatve. Odločbi o ustavitvi izplačevanja za naprej in vrnitvi neupravičeno prejetega se tako ne izključujeta, temveč se nasprotno dopolnjujeta glede časovnih učinkov spremenjenega priznavanja posamezne pravice.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje denarne in nedenarne terjatve - onemogočanje ali oteževanje uveljavitve terjatve tožeče stranke - nevarnost za uveljavitev terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - dokazni standard verjetnosti
Predlagatelj začasne odredbe mora za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve izkazati subjektivno in konkretno delovanje dolžnika v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve konkretne terjatve. Objektivni izkaz slabega finančnega stanja sam po sebi pa ne zadošča za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.
Slabo finančno stanje gospodarske družbe samo po sebi še ne predstavlja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve za izročitev zimskih pnevmatik in namestitev vlečne naprave, onemogočena ali precej otežena. Tudi pritožbena navedba, da toženka zmanjšuje zaloge, ne izkazuje takšne nevarnosti. Za izročitev enih zimskih pnevmatik in namestitev vlečne naprave namreč niso nujne posebej velike zaloge.
Pritožnik zmotno meni, da je lahko dokaz z izvedencem upoštevan le, če izvedenec ugotovi neko dejstvo s stopnjo gotovosti. Izvedenec je pojasnil, kako poteka lestvica ugotovitev in da temelji na tehtanju dveh predpostavk, predpostavke, da nekdo je pisec in da ni pisec nekega rokopisa ali podpisa. Po tej metodi je presodil, da ugotovitve podpirajo predpostavko, da spornega in primerljivih podpisov ni napisala ista oseba. Med spornim in primerjalnim materialom je najti precej razlik v izvedbi podpisov in malo podobnosti in je zato sklepal, da je sporni podpis nastal tako, da je nekdo poskušal prerisati podpis pokojnega po predlogi.
Pri ugotavljanju materialnega položaja se ne upošteva zakonec osebe, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino, če je izpolnjen še nadaljnji pogoj, da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Sodišče prve stopnje je izjemo določeno v 3. točki 11. člena ZUPJS tako tudi razlogovalo in pravilno štelo, da morata biti za izjemo od splošnega pravila iz 10. člena ZUPJS izpolnjena oba pogoja kumulativno, torej da gre za zakonca osebe, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino, in da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Hkrati je pravilno zaključilo, da se zakonec, čeprav z upravičencem ni več dejansko povezan, vendar postopek za razvezo zakonske zveze še ni začet, upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenca.
ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 31, 32, 32/1, 32/2, 32/3. ZPP člen 41, 41/2.
ugovor zoper plačilni nalog - formalno procesno vodstvo - razdružitev postopka - nastanek taksne obveznosti - načelo enkratnega plačila sodne takse - vrednost zahtevka - sprememba zahtevka
Taksna obveznost je v tem primeru nastala ob vložitvi tožbe v postopku IV Pg 2129/2019. Iz določil ZST-1 in ZPP ne izhaja, da bi ob razdružitvi postopka nastala v novih postopkih nova oziroma dodatna taksna obveznost tožeče stranke. Odločitev sodišča, da zadevo razdruži in ločeno obravnava posamezne zahtevke iz iste tožbe, zato nima kar avtomatsko za posledico plačilo dodatne sodne takse.
postopek za ureditev meje - sodna določitev meje - sporna meja - pravovarstveni interes - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje predloga - stranke postopka
Postopek za ureditev meje poteka med lastnikoma nepremičnin, katerih meja je sporna, zato predlagatelj ne more zahtevati ureditve meje med parcelo nasprotne udeleženke in tretje osebe. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegov predlog zaradi pomanjkanja pravovarstvenega interesa zavrglo, je pravilna.
pravnomočno končan izvršilni postopek - sklep o poplačilu - razdelitev - sestava sodišča - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec
Višje sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep ni sklep o poplačilu (208. člen ZIZ). Izvršilni postopek je končan, saj je sklep o poplačilu z dne 17. 5. 2016 pravnomočen (potrdilo o pravnomočnosti: 21. 6. 2016) in je tudi odločeno o vseh pravnih sredstvih. Sklep o poplačilu je zadnje izvršilno dejanje. Z njegovo pravnomočnostjo je izvršba končana.