prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pridržanje na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice - prisilna hospitalizacija - paranoidna shizofrenija - duševna bolezen - ogrožanje življenja in zdravja - samomorilnost - večja premoženjska škoda - poseg v osebno svobodo - ustavno dopusten cilj omejitve svobode
Odločitev je sodišče oprlo na okoliščino, da nasprotna udeleženka ogroža svoje zdravje in življenje, saj se utegne pod vplivom blodnjavega doživljanja (da jo preganja hudič) ubiti ali poškodovati, dodatno pa še na okoliščino, da se eksistenčno ogroža, ker ob nadaljnjem odklanjanju zdravljenja sploh ne bo več sposobna opravljati svojega dela.
Gre za hud poseg v njeno svobodo in druge (ustavno in konvencijsko varovane) človekove pravice, vendar je v konkretnem primeru sodišče po ustrezno izvedenem postopku ugotovilo, da je ta ukrep in omejevanje pravic nasprotne udeleženke nujen za zagotovitev ustavno dopustnega cilja – varovanje življenja in zdravja nasprotne udeleženke, saj slednja zaradi duševne bolezni trenutno ogroža lastno varnost.
stiki - izvrševanje stikov z otrokom - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - izvršitev sodne odločbe v preživninskih zadevah - preživljanje mladoletnega otroka - način plačevanja preživnine - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - načelo kontinuitete vzgoje in varstva
Če oče sodno določen režim stikov krši, to ni razlog, da se jih zmanjša ali ukine, pač pa je treba očeta s pravnimi sredstvi prisiliti, da bo spoštoval odločitev, ki je, kakršna je, sprejeta v korist otroka. Tožničina prognoza, da bo posredna izvršba neuspešna, neposredna pa v škodo otroka, je špekulativna in kot argument nevzdržna, saj pomeni zanikanje poti pravnega varstva.
Ni pravi način izvrševanja preživninske obveznosti, če se otroku pusti v torbi nekaj gotovine. Preživnina se mora plačevati otrokovi zakoniti zastopnici, ker ona krije njegove vsakodnevne življenjske stroške.
Mati je imela pri otroku od rojstva dalje aktivnejšo vlogo od očeta, po razpadu njune življenjske skupnosti pa je oče postal bolj aktiven v svoji starševski vlogi in bolj pozorno sledi razvojnim potrebam otroka. Kljub temu je še vedno mati tista, ki nosi primarno skrb za sina in zlasti opirajoč se na mnenje izvedenke je za otroka glede na njegovo starost bolje, če ostane v poznanem domačem okolju matere. Odločitev o vzgoji in varstvu je torej pravilna in v skladu z načelom največje koristi otroka in načelom kontinuitete vzgoje in varstva.
Sodišče prve stopnje je v navedenem smislu obstoj utemeljenega suma preizkusilo in pravilno ravnalo, ko se pri tem ni spustilo v oceno dokazov glede obstoja zakonskega znaka hrambe prepovedane droge zaradi nadaljnje prodaje ter dostopnosti droge in prepovedanega orožja obtoženčevim otrokom.
pripor - utemeljen sum - podaljšanje pripora med preiskavo
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu kaznivi dejanji, izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave ter iz vseh dokazov, na katerih slednji sloni in so bili priskrbljeni tekom predkazenskega postopka, tekom preiskave pridobljeni dokazi pa utemeljenega suma niso omajali, da pripor ne bi bil več utemeljen.
Za verjetno izkazanost predpostavke iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (kakor tudi za verjetno izkazanost vseh potrebnih predpostavk po 272. členu ZIZ) bi moral predlagatelj za svoje navedbe predložiti tudi dokaze, česar pa ni storil. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, ko je predlagateljev predlog za predlagano začasno odredbo zavrnilo.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00042360
ZDSS-1 člen 43, 43/4.. ZIZ člen 54, 58, 58/4, 268, 272, 272/1, 273.
neizbran kandidat - razrešitev - direktor - javni natečaj - začasna odredba - pravnomočna sodba - upravno sodišče - zavarovanje nedenarne terjatve
Ker je bil tožnik, kot izhaja iz pravnomočne sodbe upravnega sodišča nezakonito razrešen kot direktor in je bila ta odločba odpravljena, pred delovnim sodiščem pa tožnik uveljavlja nezakonitost premestitve na drugo delovno mesto v posledici nezakonite razrešitve, lahko, glede na to, da se mu mandat kot direktorju še ni iztekel in ni pravne podlage za njegovo premestitev, predlaga vsako primerno začasno odredbo za zavarovanje njegove terjatve po reintegraciji na delovno mesto, s katerega je bil nezakonito razrešen. Tako gre za terjatev iz delovnega razmerja, ki je v pristojnosti delovnega sodišča.
Sodišče je vezano na pravnomočno sodbo upravnega sodišča, s katero je bila odločba o tožnikovi razrešitvi odpravljena. Ker je s tem odpadla pravna podlaga za tožnikovo premestitev, je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je izkazan pogoj iz prvega odstavka 272. člena ZIZ, saj je tožnik izkazal, da verjetnost njegove terjatve za reintegracijo na delovno mesto, s katerega je bil nezakonito razrešen, obstoji. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da zaradi aktivnosti tožene stranke, ki je po izdaji sodbe upravnega sodišča objavila posebni javni razpis, obstaja nevarnost, da bo uveljavitev tožnikove terjatve za reintegracijo na delovno mesto direktorja onemogočena ali precej otežena.
Pritožbene navedbe o prekinitvi članstva v sindikatu, o prenehanju delovnega razmerja, o sodelovanju z odvetnikom in slabem premoženjskem stanju niso relevantne za preizkus pravilne uporabe določb 188. člena ZPP. Enako velja za uporabo prvega odstavka 158. člena ZPP, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožnica toženki dolžna povrniti njene stroške postopka, saj do umika tožbe ni prišlo v posledici izpolnitve zahtevka. Sodišče namreč lahko stranko zaradi njenega slabega premoženjskega stanja oprosti plačila zgolj njenih stroškov postopka, ne pa tudi stroškov postopka nasprotne stranke. Te možnosti zakon sodišču ne daje. Ni podlage za ugoditev tožničini pritožbi.
Ker je dokaza z zaslišanjem prič v predmetni zadevi predlagala tožena stranka, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za vnaprejšnjo naložitev potnih stroškov prič v plačilo tožeči stranki. Kolikor pa je odločilo, da tožeča stranka v končni posledici krije stroške za prihod prič na narok, pa je taka odločitev glede na določbe 154., 156. in prvega odstavka 163. člena ZPP preuranjena.
duševno zdravje - duševna motnja - sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom
V konkretnem primeru je glede na hudo obliko duševne motnje mogoče izreči le ukrep sprejema osebe na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 394, 394-9, 395, 396.
predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - sodba, ki temelji na dejanskem stanju, ugotovljenem v upravnem postopku - prejudicialen učinek - predhodno vprašanje - odprava upravne odločbe - odločba o denacionalizaciji - aktivna legitimacija - negatorna tožba - plačilo uporabnine - vprašanje lastništva - dovoljenost obnove - ugotavljanje utemeljenosti obnovitvenega razloga - možnost izdaje ugodnejše odločbe
V času sprejema prvostopenjske sodbe v tem postopku, ki je pravnomočno končan, je sodišče odločitev oprlo na upravno odločbo, s katero se je rešilo vprašanje lastništva sporne parcele, ki je imelo prejudicialen pomen pri odločanju (13. člen ZPP). Z odpravo takšne odločbe so dani pogoji za možnost drugačne odločitve, kar pomeni, da je podan obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP.
ZIZ člen 15. OZ člen 366, 366/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
umik predloga za izvršbo - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - jezikovna razlaga zakonskih določb - namenska razlaga zakonske določbe - učinkovito sodno varstvo - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - dolžnikova pravica do izjave - stroškovna odločitev
Razlog umika predloga za izvršbo predstavlja pravno pomembno dejstvo za odločitev o ugovoru zastaranja. Upnik predloga za izvršbo ni umaknil zato, ker bi se odpovedal sodnemu varstvu, ampak iz razloga neuspešnosti izvršbe zaradi pomanjkanja izvršilnih sredstev.
ZFPPIPP člen 384, 399, 399/3, 403, 403/1, 403/1-1, 403/1-2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - aktivno iskanje zaposlitve - zdravstveno stanje dolžnika
Ker očita upnik dolžniku dejavnosti, ki se nanašajo na čas pred uvedbo stečajnega postopka, slednje na sam odpust obveznosti ne more vplivati, saj zakon v 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP govori o kršitvah obveznosti znotraj stečajnega postopka.
Upnik sodišču, v okviru dokaznega bremena, ki je na njem, ni predlagal morebitne izvedbe dokaza z izvedencem, s čimer bi se morebitne dvome v navedbe dolžnika o njegovem zdravstvenem stanju lahko ovrglo. Pri vprašanju zdravstvenega stanja dolžnika gre namreč za strokovno vprašanje, za kar je potrebo strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Poleg tega sodišče zdravstvenega stanja dolžnika ne more preverjati z vpogledom v dolžnikove v preteklosti objavljene časopisne članke, intervjuje in strokovne nasvete.
ZD člen 212, 213, 213/1. SPZ člen 11, 11/1. ZZZDR člen 51, 51/2. DZ člen 67. ZPP člen 146, 146/2.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - spor o obsegu zapustnikovega premoženja - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - domneva lastninske pravice - zemljiškoknjižno stanje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - izločitev iz zapuščine - pooblaščenec za sprejem pisanj
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je močnejša pravica tistega dediča, ki svoje zahtevke utemeljuje na obstoječem zemljiškoknjižnem stanju, saj je po zakonski domnevi lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
Pritožnica bo v pravdi morala dokazati, da je bilo sporno premoženje dejansko pridobljeno na način iz drugega odstavka 51. člena ZZZDR oziroma sedaj 67. člena DZ, saj zakonske domneve o obstoju skupnega premoženja zgolj na podlagi dejstva obstoja zunajzakonske skupnosti ni.
OZ člen 70, 271, 271/2, 274, 275. SPZ člen 118, 118/4-2, 118/4-5, 118/5. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - upravnik - zastopstvo etažnih lastnikov - založitev stroškov iz lastnih sredstev - obratovalni stroški - prenos materialnopravnih upravičenj - aktivna legitimacija
Materialnopravnega upravičenja, da povrnitev založenih obratovalnih stroškov terja od konkretnega etažnega lastnika, sodišče prve stopnje tožeči stranki v nasprotju s pritožbenimi navedbami (kar a priori) ni odvzelo. Ker je za nastanek subrogacije bistvena izpolnitev obveznosti, je sodišče prve stopnje v nadaljevanju ugotavljalo, ali je tožeča stranka uspela dokazati, da je dobaviteljem dejansko plačala obveznosti tožene stranke. Z vidika utemeljenosti njenega zahtevka je to namreč ključno. Upravnik ne more zahtevati povrnitve stroškov od etažnega lastnika, če ne izkaže, da je te dobaviteljem predhodno poravnal sam.
Družba A. d.o.o. pa je bila, kot je to pravilno povzeto tudi v točki 76 izpodbijane sodbe, ustanovljena že 12. 10. 2010 in vpisana v sodni register 13. 10. 2010. Iz navedenega izhaja, da je bila družba A d.o.o. torej ustanovljena preden bi naj deloval obdolženi Š., ki se mu je napeljevanje očitalo v obdobju od 5. 1. 2011 do 18. 2. 2011. Ali povedano drugače, obdolženec v obdobju, ko bi naj storil očitano kaznivo dejanje, soobdolžene S. ni mogel napeljati na storitev kaznivega dejanja povzetega v točki 3 izpodbijane sodbe, saj je bila družba A. d.o.o.
postopek za ureditev meje - sodna določitev meje - sporna meja - pravovarstveni interes - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje predloga - stranke postopka
Postopek za ureditev meje poteka med lastnikoma nepremičnin, katerih meja je sporna, zato predlagatelj ne more zahtevati ureditve meje med parcelo nasprotne udeleženke in tretje osebe. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegov predlog zaradi pomanjkanja pravovarstvenega interesa zavrglo, je pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00041718
ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1. OZ člen 239, 239/1.
sklepčnost tožbe - zavrnitev zahtevka zaradi nesklepčnosti - nesklepčna tožba - trditvena podlaga - gradbena dela - naročilo gradbenih del - specifikacija dolga - obsežna listinska dokumentacija - gradbena knjiga - izpolnitev obveznosti
Sklepčnost tožbe pomeni v svojem bistvu tožnikovo trditveno breme; gre za tožnikovo dolžnost, da v tožbi navede dejstva, na katera opira svoj zahtevek.
Tožeča stranka bi lahko že ob izdaji vtoževanih računov, vsekakor pa v svoji trditveni podlagi, konkretno in po postavkah navedla obseg opravljenih del in njihovo ceno. Navesti bi morala, katerih del ji tožena stranka še ni plačala ter opraviti izračun, iz katerega bi bilo razvidno, kaj ji tožena stranka še dolguje.
Zgolj predložitev obsežne listinske dokumentacije ali sklicevanje nanjo, ne more nadomestiti trditev stranke. Tožeča stranka gradbene knjige, tj. obsežne listinske priloge, ni niti v grobem obrazložila, temveč je od prvostopenjskega sodišča neutemeljeno pričakovala, da bo iz številnih fotokopij na roke izpolnjenih obračunskih listov iskalo dejstva, ki utemeljujejo njen tožbeni zahtevek in s tem samo opravilo njeno dolžnost v postopku.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje denarne in nedenarne terjatve - onemogočanje ali oteževanje uveljavitve terjatve tožeče stranke - nevarnost za uveljavitev terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - dokazni standard verjetnosti
Predlagatelj začasne odredbe mora za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve izkazati subjektivno in konkretno delovanje dolžnika v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve konkretne terjatve. Objektivni izkaz slabega finančnega stanja sam po sebi pa ne zadošča za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.
Slabo finančno stanje gospodarske družbe samo po sebi še ne predstavlja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve za izročitev zimskih pnevmatik in namestitev vlečne naprave, onemogočena ali precej otežena. Tudi pritožbena navedba, da toženka zmanjšuje zaloge, ne izkazuje takšne nevarnosti. Za izročitev enih zimskih pnevmatik in namestitev vlečne naprave namreč niso nujne posebej velike zaloge.
preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - načelo sorazmernosti - žrtev nasilja v družini - zavrnitev predloga
Namen ZPND ni v tem, da se z ukrepi rešujejo vsakršni konfliktni odnosi med družinskimi člani, h katerim prispevajo vsi udeleženi, ampak da se s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtvam družinskega nasilja. Partnerska in širša družinska razmerja, posebej ob razpadu življenjske skupnosti, so po naravi stvari tudi konfliktna. Zato ob odločanju o predlogu za izrek ukrepov po ZPND ni relevantno zgolj vprašanje, ali določena ravnanja predstavljajo nasilje v objektiviziranem smislu ali ne, ampak, ali predstavljajo takšno nasilje, ki terja poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost. Le tedaj je tak poseg utemeljen.