Za verjetno izkazanost predpostavke iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (kakor tudi za verjetno izkazanost vseh potrebnih predpostavk po 272. členu ZIZ) bi moral predlagatelj za svoje navedbe predložiti tudi dokaze, česar pa ni storil. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, ko je predlagateljev predlog za predlagano začasno odredbo zavrnilo.
stiki - izvrševanje stikov z otrokom - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - izvršitev sodne odločbe v preživninskih zadevah - preživljanje mladoletnega otroka - način plačevanja preživnine - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - načelo kontinuitete vzgoje in varstva
Če oče sodno določen režim stikov krši, to ni razlog, da se jih zmanjša ali ukine, pač pa je treba očeta s pravnimi sredstvi prisiliti, da bo spoštoval odločitev, ki je, kakršna je, sprejeta v korist otroka. Tožničina prognoza, da bo posredna izvršba neuspešna, neposredna pa v škodo otroka, je špekulativna in kot argument nevzdržna, saj pomeni zanikanje poti pravnega varstva.
Ni pravi način izvrševanja preživninske obveznosti, če se otroku pusti v torbi nekaj gotovine. Preživnina se mora plačevati otrokovi zakoniti zastopnici, ker ona krije njegove vsakodnevne življenjske stroške.
Mati je imela pri otroku od rojstva dalje aktivnejšo vlogo od očeta, po razpadu njune življenjske skupnosti pa je oče postal bolj aktiven v svoji starševski vlogi in bolj pozorno sledi razvojnim potrebam otroka. Kljub temu je še vedno mati tista, ki nosi primarno skrb za sina in zlasti opirajoč se na mnenje izvedenke je za otroka glede na njegovo starost bolje, če ostane v poznanem domačem okolju matere. Odločitev o vzgoji in varstvu je torej pravilna in v skladu z načelom največje koristi otroka in načelom kontinuitete vzgoje in varstva.
Pritožbene navedbe o prekinitvi članstva v sindikatu, o prenehanju delovnega razmerja, o sodelovanju z odvetnikom in slabem premoženjskem stanju niso relevantne za preizkus pravilne uporabe določb 188. člena ZPP. Enako velja za uporabo prvega odstavka 158. člena ZPP, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožnica toženki dolžna povrniti njene stroške postopka, saj do umika tožbe ni prišlo v posledici izpolnitve zahtevka. Sodišče namreč lahko stranko zaradi njenega slabega premoženjskega stanja oprosti plačila zgolj njenih stroškov postopka, ne pa tudi stroškov postopka nasprotne stranke. Te možnosti zakon sodišču ne daje. Ni podlage za ugoditev tožničini pritožbi.
duševno zdravje - duševna motnja - sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom
V konkretnem primeru je glede na hudo obliko duševne motnje mogoče izreči le ukrep sprejema osebe na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00042360
ZDSS-1 člen 43, 43/4.. ZIZ člen 54, 58, 58/4, 268, 272, 272/1, 273.
neizbran kandidat - razrešitev - direktor - javni natečaj - začasna odredba - pravnomočna sodba - upravno sodišče - zavarovanje nedenarne terjatve
Ker je bil tožnik, kot izhaja iz pravnomočne sodbe upravnega sodišča nezakonito razrešen kot direktor in je bila ta odločba odpravljena, pred delovnim sodiščem pa tožnik uveljavlja nezakonitost premestitve na drugo delovno mesto v posledici nezakonite razrešitve, lahko, glede na to, da se mu mandat kot direktorju še ni iztekel in ni pravne podlage za njegovo premestitev, predlaga vsako primerno začasno odredbo za zavarovanje njegove terjatve po reintegraciji na delovno mesto, s katerega je bil nezakonito razrešen. Tako gre za terjatev iz delovnega razmerja, ki je v pristojnosti delovnega sodišča.
Sodišče je vezano na pravnomočno sodbo upravnega sodišča, s katero je bila odločba o tožnikovi razrešitvi odpravljena. Ker je s tem odpadla pravna podlaga za tožnikovo premestitev, je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je izkazan pogoj iz prvega odstavka 272. člena ZIZ, saj je tožnik izkazal, da verjetnost njegove terjatve za reintegracijo na delovno mesto, s katerega je bil nezakonito razrešen, obstoji. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da zaradi aktivnosti tožene stranke, ki je po izdaji sodbe upravnega sodišča objavila posebni javni razpis, obstaja nevarnost, da bo uveljavitev tožnikove terjatve za reintegracijo na delovno mesto direktorja onemogočena ali precej otežena.
ZIZ člen 15. OZ člen 366, 366/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
umik predloga za izvršbo - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - jezikovna razlaga zakonskih določb - namenska razlaga zakonske določbe - učinkovito sodno varstvo - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - dolžnikova pravica do izjave - stroškovna odločitev
Razlog umika predloga za izvršbo predstavlja pravno pomembno dejstvo za odločitev o ugovoru zastaranja. Upnik predloga za izvršbo ni umaknil zato, ker bi se odpovedal sodnemu varstvu, ampak iz razloga neuspešnosti izvršbe zaradi pomanjkanja izvršilnih sredstev.
pripor - utemeljen sum - podaljšanje pripora med preiskavo
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu kaznivi dejanji, izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave ter iz vseh dokazov, na katerih slednji sloni in so bili priskrbljeni tekom predkazenskega postopka, tekom preiskave pridobljeni dokazi pa utemeljenega suma niso omajali, da pripor ne bi bil več utemeljen.
ZDR-1 člen 85, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2, 244.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev bolniškega staleža - odhod iz kraja bivanja
Osnovno pravilo, kot izhaja iz drugega odstavka 233. člena Pravil OZZ, je, da mora biti delavec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti od dela na svojem domu. Odsotnost z doma je sicer mogoča, vendar izjemoma (v primerih, ki jih predvideva izpostavljeni člen), pa še to v okviru kraja bivanja. Pravila OZZ izrecno določajo, da je za odhod izven kraja bivanja vedno - torej za vsak odhod - potrebna izrecna odobritev osebnega zdravnika. Sodna praksa je glede upoštevanja tega pravila stroga (tudi v novejšem primeru VIII Ips 8/2020, poleg starejših zadev VIII Ips 37/2017 ter VIII Ips 234/2011 in VIII Ips 262/2011, na kateri se je sklicevalo sodišče prve stopnje). Ni torej možno pritrditi tožniku, da je odobritev odhoda iz kraja bivanja lahko konkludentna.
Sodišče prve stopnje je v navedenem smislu obstoj utemeljenega suma preizkusilo in pravilno ravnalo, ko se pri tem ni spustilo v oceno dokazov glede obstoja zakonskega znaka hrambe prepovedane droge zaradi nadaljnje prodaje ter dostopnosti droge in prepovedanega orožja obtoženčevim otrokom.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00043525
ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.. ZDR-1 člen 156.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi prepričljivo in argumentirano pojasnilo, zakaj je štelo, da tožnik ni dokazal, da je imel vsako nedeljo, ko bi moral imeti prost dan, sestanke z nadrejenim, kar bi vodilo do zaključka, da je bila tožniku kršena pravica do tedenskega počitka.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - bolnišnično zdravljenje
Kot je bilo že predhodno pojasnjeno je v skladu z materialnim pravom, t.j. v skladu s 1. odstavkom 74. člena ZDZdr v zvezi s 75. členom ZDZdr, na pravilnost uporabe katerega mora pritožbeno sodišče paziti v skladu s 350. členom ZPP tudi po uradni dolžnosti, prvi pogoj, da se lahko oseba sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda tudi brez njene privolitve ta, da je njeno akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno. Ta pogoj pa v tem konkretnem primeru v času odločanja o pritožbi pritožnika evidentno ni (več) izpolnjen, saj je bil s sklepom Okrajnega sodišča v ... opr. št. Pr 158/2020 z dne 30. 11. 2020 nasprotni udeleženec sprejet oziroma zadržan na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... za dobo do treh mesecev.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kaznivo dejanje proti premoženju
Pritožnik ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jim višje sodišče pritrjuje, saj je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju, ker je s storitvijo kaznivega dejanja namerno prikrajšal svojega otroka v premoženju, izpodbija z opisom osebnih okoliščin. Vsa ta dejstva bi morda lahko imela vpliv v kazenskem postopku, ne pa tudi v tem postopku odpusta obveznosti.
pravnomočno končan izvršilni postopek - sklep o poplačilu - razdelitev - sestava sodišča - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec
Višje sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep ni sklep o poplačilu (208. člen ZIZ). Izvršilni postopek je končan, saj je sklep o poplačilu z dne 17. 5. 2016 pravnomočen (potrdilo o pravnomočnosti: 21. 6. 2016) in je tudi odločeno o vseh pravnih sredstvih. Sklep o poplačilu je zadnje izvršilno dejanje. Z njegovo pravnomočnostjo je izvršba končana.
ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 31, 32, 32/1, 32/2, 32/3. ZPP člen 41, 41/2.
ugovor zoper plačilni nalog - formalno procesno vodstvo - razdružitev postopka - nastanek taksne obveznosti - načelo enkratnega plačila sodne takse - vrednost zahtevka - sprememba zahtevka
Taksna obveznost je v tem primeru nastala ob vložitvi tožbe v postopku IV Pg 2129/2019. Iz določil ZST-1 in ZPP ne izhaja, da bi ob razdružitvi postopka nastala v novih postopkih nova oziroma dodatna taksna obveznost tožeče stranke. Odločitev sodišča, da zadevo razdruži in ločeno obravnava posamezne zahtevke iz iste tožbe, zato nima kar avtomatsko za posledico plačilo dodatne sodne takse.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje denarne in nedenarne terjatve - onemogočanje ali oteževanje uveljavitve terjatve tožeče stranke - nevarnost za uveljavitev terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - dokazni standard verjetnosti
Predlagatelj začasne odredbe mora za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve izkazati subjektivno in konkretno delovanje dolžnika v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve konkretne terjatve. Objektivni izkaz slabega finančnega stanja sam po sebi pa ne zadošča za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.
Slabo finančno stanje gospodarske družbe samo po sebi še ne predstavlja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve za izročitev zimskih pnevmatik in namestitev vlečne naprave, onemogočena ali precej otežena. Tudi pritožbena navedba, da toženka zmanjšuje zaloge, ne izkazuje takšne nevarnosti. Za izročitev enih zimskih pnevmatik in namestitev vlečne naprave namreč niso nujne posebej velike zaloge.
postopek za ureditev meje - sodna določitev meje - sporna meja - pravovarstveni interes - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje predloga - stranke postopka
Postopek za ureditev meje poteka med lastnikoma nepremičnin, katerih meja je sporna, zato predlagatelj ne more zahtevati ureditve meje med parcelo nasprotne udeleženke in tretje osebe. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegov predlog zaradi pomanjkanja pravovarstvenega interesa zavrglo, je pravilna.
ZD člen 212, 213, 213/1. SPZ člen 11, 11/1. ZZZDR člen 51, 51/2. DZ člen 67. ZPP člen 146, 146/2.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - spor o obsegu zapustnikovega premoženja - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - domneva lastninske pravice - zemljiškoknjižno stanje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - izločitev iz zapuščine - pooblaščenec za sprejem pisanj
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je močnejša pravica tistega dediča, ki svoje zahtevke utemeljuje na obstoječem zemljiškoknjižnem stanju, saj je po zakonski domnevi lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
Pritožnica bo v pravdi morala dokazati, da je bilo sporno premoženje dejansko pridobljeno na način iz drugega odstavka 51. člena ZZZDR oziroma sedaj 67. člena DZ, saj zakonske domneve o obstoju skupnega premoženja zgolj na podlagi dejstva obstoja zunajzakonske skupnosti ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00041718
ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1. OZ člen 239, 239/1.
sklepčnost tožbe - zavrnitev zahtevka zaradi nesklepčnosti - nesklepčna tožba - trditvena podlaga - gradbena dela - naročilo gradbenih del - specifikacija dolga - obsežna listinska dokumentacija - gradbena knjiga - izpolnitev obveznosti
Sklepčnost tožbe pomeni v svojem bistvu tožnikovo trditveno breme; gre za tožnikovo dolžnost, da v tožbi navede dejstva, na katera opira svoj zahtevek.
Tožeča stranka bi lahko že ob izdaji vtoževanih računov, vsekakor pa v svoji trditveni podlagi, konkretno in po postavkah navedla obseg opravljenih del in njihovo ceno. Navesti bi morala, katerih del ji tožena stranka še ni plačala ter opraviti izračun, iz katerega bi bilo razvidno, kaj ji tožena stranka še dolguje.
Zgolj predložitev obsežne listinske dokumentacije ali sklicevanje nanjo, ne more nadomestiti trditev stranke. Tožeča stranka gradbene knjige, tj. obsežne listinske priloge, ni niti v grobem obrazložila, temveč je od prvostopenjskega sodišča neutemeljeno pričakovala, da bo iz številnih fotokopij na roke izpolnjenih obračunskih listov iskalo dejstva, ki utemeljujejo njen tožbeni zahtevek in s tem samo opravilo njeno dolžnost v postopku.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti
Sodišče je upravičeno preklicalo pogojno obsodbo in obsojenki utemeljeno izreklo v pogojni obsodbi določeno kazen sedem mesecev zapora. Obsojenka namreč s pogojno obsodbo naložen posebni pogoj ni izpolnila niti deloma, kljub temu da je bila od 3. 7. 2018 zaposlena za polni delovni čas, kot to izhaja iz izpisa iz registra ZZZS ter je od avgusta 2018 prejemala redna mesečna nakazila iz naslova plač, otroškega dodatka ter druge neopredeljene prilive.