stiki - izvrševanje stikov z otrokom - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - izvršitev sodne odločbe v preživninskih zadevah - preživljanje mladoletnega otroka - način plačevanja preživnine - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - načelo kontinuitete vzgoje in varstva
Če oče sodno določen režim stikov krši, to ni razlog, da se jih zmanjša ali ukine, pač pa je treba očeta s pravnimi sredstvi prisiliti, da bo spoštoval odločitev, ki je, kakršna je, sprejeta v korist otroka. Tožničina prognoza, da bo posredna izvršba neuspešna, neposredna pa v škodo otroka, je špekulativna in kot argument nevzdržna, saj pomeni zanikanje poti pravnega varstva.
Ni pravi način izvrševanja preživninske obveznosti, če se otroku pusti v torbi nekaj gotovine. Preživnina se mora plačevati otrokovi zakoniti zastopnici, ker ona krije njegove vsakodnevne življenjske stroške.
Mati je imela pri otroku od rojstva dalje aktivnejšo vlogo od očeta, po razpadu njune življenjske skupnosti pa je oče postal bolj aktiven v svoji starševski vlogi in bolj pozorno sledi razvojnim potrebam otroka. Kljub temu je še vedno mati tista, ki nosi primarno skrb za sina in zlasti opirajoč se na mnenje izvedenke je za otroka glede na njegovo starost bolje, če ostane v poznanem domačem okolju matere. Odločitev o vzgoji in varstvu je torej pravilna in v skladu z načelom največje koristi otroka in načelom kontinuitete vzgoje in varstva.
ZDR-1 člen 126.. Uredba o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2015) člen 6, 6/1, 7, 7/1.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik dejansko opravljal dela in naloge delovnega mesta višji policijski inšpektor II, ki je naziv V. stopnje, s stopnjo minimalne osnove 120 in z vrednostjo takratne minimalne osnove 2.992,78 EUR glede na Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini, mu je bila plača tudi za čas napotitve na misijo obračunavana ob upoštevanju nepravilne nominalne osnove. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo višine prikrajšanja tožnika pri plači (tega tudi ni naložilo izvedenki), je posledično zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
ZFPPIPP člen 384, 399, 399/3, 403, 403/1, 403/1-1, 403/1-2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - aktivno iskanje zaposlitve - zdravstveno stanje dolžnika
Ker očita upnik dolžniku dejavnosti, ki se nanašajo na čas pred uvedbo stečajnega postopka, slednje na sam odpust obveznosti ne more vplivati, saj zakon v 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP govori o kršitvah obveznosti znotraj stečajnega postopka.
Upnik sodišču, v okviru dokaznega bremena, ki je na njem, ni predlagal morebitne izvedbe dokaza z izvedencem, s čimer bi se morebitne dvome v navedbe dolžnika o njegovem zdravstvenem stanju lahko ovrglo. Pri vprašanju zdravstvenega stanja dolžnika gre namreč za strokovno vprašanje, za kar je potrebo strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Poleg tega sodišče zdravstvenega stanja dolžnika ne more preverjati z vpogledom v dolžnikove v preteklosti objavljene časopisne članke, intervjuje in strokovne nasvete.
Za verjetno izkazanost predpostavke iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (kakor tudi za verjetno izkazanost vseh potrebnih predpostavk po 272. členu ZIZ) bi moral predlagatelj za svoje navedbe predložiti tudi dokaze, česar pa ni storil. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, ko je predlagateljev predlog za predlagano začasno odredbo zavrnilo.
prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pridržanje na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice - prisilna hospitalizacija - paranoidna shizofrenija - duševna bolezen - ogrožanje življenja in zdravja - samomorilnost - večja premoženjska škoda - poseg v osebno svobodo - ustavno dopusten cilj omejitve svobode
Odločitev je sodišče oprlo na okoliščino, da nasprotna udeleženka ogroža svoje zdravje in življenje, saj se utegne pod vplivom blodnjavega doživljanja (da jo preganja hudič) ubiti ali poškodovati, dodatno pa še na okoliščino, da se eksistenčno ogroža, ker ob nadaljnjem odklanjanju zdravljenja sploh ne bo več sposobna opravljati svojega dela.
Gre za hud poseg v njeno svobodo in druge (ustavno in konvencijsko varovane) človekove pravice, vendar je v konkretnem primeru sodišče po ustrezno izvedenem postopku ugotovilo, da je ta ukrep in omejevanje pravic nasprotne udeleženke nujen za zagotovitev ustavno dopustnega cilja – varovanje življenja in zdravja nasprotne udeleženke, saj slednja zaradi duševne bolezni trenutno ogroža lastno varnost.
Pritožbene navedbe o prekinitvi članstva v sindikatu, o prenehanju delovnega razmerja, o sodelovanju z odvetnikom in slabem premoženjskem stanju niso relevantne za preizkus pravilne uporabe določb 188. člena ZPP. Enako velja za uporabo prvega odstavka 158. člena ZPP, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožnica toženki dolžna povrniti njene stroške postopka, saj do umika tožbe ni prišlo v posledici izpolnitve zahtevka. Sodišče namreč lahko stranko zaradi njenega slabega premoženjskega stanja oprosti plačila zgolj njenih stroškov postopka, ne pa tudi stroškov postopka nasprotne stranke. Te možnosti zakon sodišču ne daje. Ni podlage za ugoditev tožničini pritožbi.
pripor - utemeljen sum - podaljšanje pripora med preiskavo
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu kaznivi dejanji, izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave ter iz vseh dokazov, na katerih slednji sloni in so bili priskrbljeni tekom predkazenskega postopka, tekom preiskave pridobljeni dokazi pa utemeljenega suma niso omajali, da pripor ne bi bil več utemeljen.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - bolnišnično zdravljenje
Kot je bilo že predhodno pojasnjeno je v skladu z materialnim pravom, t.j. v skladu s 1. odstavkom 74. člena ZDZdr v zvezi s 75. členom ZDZdr, na pravilnost uporabe katerega mora pritožbeno sodišče paziti v skladu s 350. členom ZPP tudi po uradni dolžnosti, prvi pogoj, da se lahko oseba sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda tudi brez njene privolitve ta, da je njeno akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno. Ta pogoj pa v tem konkretnem primeru v času odločanja o pritožbi pritožnika evidentno ni (več) izpolnjen, saj je bil s sklepom Okrajnega sodišča v ... opr. št. Pr 158/2020 z dne 30. 11. 2020 nasprotni udeleženec sprejet oziroma zadržan na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... za dobo do treh mesecev.
ZPP člen 244, 244/1, 245, 245/1, 245/3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 40/1-3.
pisna izdelava izvedenskega mnenja - imenovanje več izvedencev - strokovna institucija kot izvedenec - plačilo za delo izvedenca - povrnitev stroškov izvedenca
Na podlagi sklepa prvostopenjskega sodišča je izvedensko mnenje izdelalo sedem izvedencev, zato gre vsem izvedencem plačilo za opravljeno delo in povrnitev stroškov v skladu z določbami Pravilnika, vključujoč postavko za pisno izdelavo izvida in mnenja v skladu s 40. členom Pravilnika.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00043525
ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.. ZDR-1 člen 156.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi prepričljivo in argumentirano pojasnilo, zakaj je štelo, da tožnik ni dokazal, da je imel vsako nedeljo, ko bi moral imeti prost dan, sestanke z nadrejenim, kar bi vodilo do zaključka, da je bila tožniku kršena pravica do tedenskega počitka.
ZIZ člen 15. OZ člen 366, 366/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
umik predloga za izvršbo - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - jezikovna razlaga zakonskih določb - namenska razlaga zakonske določbe - učinkovito sodno varstvo - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - dolžnikova pravica do izjave - stroškovna odločitev
Razlog umika predloga za izvršbo predstavlja pravno pomembno dejstvo za odločitev o ugovoru zastaranja. Upnik predloga za izvršbo ni umaknil zato, ker bi se odpovedal sodnemu varstvu, ampak iz razloga neuspešnosti izvršbe zaradi pomanjkanja izvršilnih sredstev.
ZDR-1 člen 85, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2, 244.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev bolniškega staleža - odhod iz kraja bivanja
Osnovno pravilo, kot izhaja iz drugega odstavka 233. člena Pravil OZZ, je, da mora biti delavec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti od dela na svojem domu. Odsotnost z doma je sicer mogoča, vendar izjemoma (v primerih, ki jih predvideva izpostavljeni člen), pa še to v okviru kraja bivanja. Pravila OZZ izrecno določajo, da je za odhod izven kraja bivanja vedno - torej za vsak odhod - potrebna izrecna odobritev osebnega zdravnika. Sodna praksa je glede upoštevanja tega pravila stroga (tudi v novejšem primeru VIII Ips 8/2020, poleg starejših zadev VIII Ips 37/2017 ter VIII Ips 234/2011 in VIII Ips 262/2011, na kateri se je sklicevalo sodišče prve stopnje). Ni torej možno pritrditi tožniku, da je odobritev odhoda iz kraja bivanja lahko konkludentna.
OZ člen 70, 271, 271/2, 274, 275. SPZ člen 118, 118/4-2, 118/4-5, 118/5. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - upravnik - zastopstvo etažnih lastnikov - založitev stroškov iz lastnih sredstev - obratovalni stroški - prenos materialnopravnih upravičenj - aktivna legitimacija
Materialnopravnega upravičenja, da povrnitev založenih obratovalnih stroškov terja od konkretnega etažnega lastnika, sodišče prve stopnje tožeči stranki v nasprotju s pritožbenimi navedbami (kar a priori) ni odvzelo. Ker je za nastanek subrogacije bistvena izpolnitev obveznosti, je sodišče prve stopnje v nadaljevanju ugotavljalo, ali je tožeča stranka uspela dokazati, da je dobaviteljem dejansko plačala obveznosti tožene stranke. Z vidika utemeljenosti njenega zahtevka je to namreč ključno. Upravnik ne more zahtevati povrnitve stroškov od etažnega lastnika, če ne izkaže, da je te dobaviteljem predhodno poravnal sam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00041718
ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1. OZ člen 239, 239/1.
sklepčnost tožbe - zavrnitev zahtevka zaradi nesklepčnosti - nesklepčna tožba - trditvena podlaga - gradbena dela - naročilo gradbenih del - specifikacija dolga - obsežna listinska dokumentacija - gradbena knjiga - izpolnitev obveznosti
Sklepčnost tožbe pomeni v svojem bistvu tožnikovo trditveno breme; gre za tožnikovo dolžnost, da v tožbi navede dejstva, na katera opira svoj zahtevek.
Tožeča stranka bi lahko že ob izdaji vtoževanih računov, vsekakor pa v svoji trditveni podlagi, konkretno in po postavkah navedla obseg opravljenih del in njihovo ceno. Navesti bi morala, katerih del ji tožena stranka še ni plačala ter opraviti izračun, iz katerega bi bilo razvidno, kaj ji tožena stranka še dolguje.
Zgolj predložitev obsežne listinske dokumentacije ali sklicevanje nanjo, ne more nadomestiti trditev stranke. Tožeča stranka gradbene knjige, tj. obsežne listinske priloge, ni niti v grobem obrazložila, temveč je od prvostopenjskega sodišča neutemeljeno pričakovala, da bo iz številnih fotokopij na roke izpolnjenih obračunskih listov iskalo dejstva, ki utemeljujejo njen tožbeni zahtevek in s tem samo opravilo njeno dolžnost v postopku.
preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - načelo sorazmernosti - žrtev nasilja v družini - zavrnitev predloga
Namen ZPND ni v tem, da se z ukrepi rešujejo vsakršni konfliktni odnosi med družinskimi člani, h katerim prispevajo vsi udeleženi, ampak da se s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtvam družinskega nasilja. Partnerska in širša družinska razmerja, posebej ob razpadu življenjske skupnosti, so po naravi stvari tudi konfliktna. Zato ob odločanju o predlogu za izrek ukrepov po ZPND ni relevantno zgolj vprašanje, ali določena ravnanja predstavljajo nasilje v objektiviziranem smislu ali ne, ampak, ali predstavljajo takšno nasilje, ki terja poseg v družinsko skupnost oziroma zasebnost. Le tedaj je tak poseg utemeljen.
kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - zakonski znaki kaznivega dejanja - račun - lažni podatki - Slovenski računovodski standardi (SRS)
Datum izdaje listine, predpisane z Zakonom o računovodstvu in Slovenskimi računovodskimi standardi ter datum zapadlosti terjatve po takšni listini sta v poslovnem prometu nedvomno pomembni dejstvi (gl. Kozina J. V. Korošec D., Filipčič K. in Zdolšek S., Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika, druga knjiga, 177. - 256. člen, Uradni list Ljubljana 2019, str. 901).
postopek za ureditev meje - sodna določitev meje - sporna meja - pravovarstveni interes - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje predloga - stranke postopka
Postopek za ureditev meje poteka med lastnikoma nepremičnin, katerih meja je sporna, zato predlagatelj ne more zahtevati ureditve meje med parcelo nasprotne udeleženke in tretje osebe. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegov predlog zaradi pomanjkanja pravovarstvenega interesa zavrglo, je pravilna.
pripor - ponovitvena nevarnost - zdravstveno stanje
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je obdolženec fizično nezmožen ponovitve istovrstnega dejanja, je pritožbeno sodišče že v sklepu z dne 27. 10. 2020 poudarilo, da za take trditve ni nobene dokazne podlage v zbranem spisovnem gradivu. Izpovedbe oškodovanca, da je obdolženec v slabem zdravstvenem stanju, da mu je velikokrat moral pomagati po stopnicah in da so tudi policisti izpovedovali o tem, da so obdolžencu morali pomagati v vozilo in po stopnicah, ne kažejo na prepričljivost zaključka o fizični nezmožnosti ponovitve takega dejanja, saj ne gre za spremembo v fizičnem stanju obdolženca in je tako slabo fizično stanje bilo podano že v času, ko naj bi obdolženec z nožem zabodel oškodovanca, kar pomeni, da domnevna fizična nesposobnost ni preprečila takega dejanja.
pravnomočno končan izvršilni postopek - sklep o poplačilu - razdelitev - sestava sodišča - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec
Višje sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep ni sklep o poplačilu (208. člen ZIZ). Izvršilni postopek je končan, saj je sklep o poplačilu z dne 17. 5. 2016 pravnomočen (potrdilo o pravnomočnosti: 21. 6. 2016) in je tudi odločeno o vseh pravnih sredstvih. Sklep o poplačilu je zadnje izvršilno dejanje. Z njegovo pravnomočnostjo je izvršba končana.