začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika – pritožba družbenika – spor med družbeniki
Zakon res družbeniku nalaga, da dokaže, da dolžnik ni insolventen. Vendar za obravnavani primer pritožnik te možnosti nima, saj dokazil, razen že predloženih, sploh ne more predložiti. Iz predloženih dokazil – bilance stanja – izhaja, da insolventnosti res ni.
Pritožbene navedbe so konkretne, omejene s tem, da je pritožniku onemogočeno, da bi predložil še druge listinske dokaze. Na drugi strani je le domneva insolventnosti, ki ni z ničemer podprta (temelji le na dejstvu, da je predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik), zato višje sodišče zaključuje, da je pritožniku to domnevo uspelo omajati. Zaradi pomanjkanja podatkov in dokazil o tem še ni mogoče dokončno odločiti, temveč bo to potrebno presoditi pred sodiščem prve stopnje. Če bi to presojalo prvič šele višje sodišče, bi bila strankam postopka vzeta ustavna pravica do pritožbe.
Pravilno je stališče sodbe, da je tožnik s tem, da je specificiral stroške, na katere se nanaša zahtevek, in hkrati navedel, da jih je razdelil v skladu z zakonom in Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb ter na podlagi prijave podatkov, ki sta mu jo poslala toženca, iz predloženih razdelilnikov pa je jasno razviden ključ delitve posameznega stroška, zadostil trditvenemu bremenu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086204
KZ-1 člen 38, 45, 45/2, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 383.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pomoč - koristoljubnost - stranska denarna kazen
Ker koristoljubnost pri nobenemu od obtožencev ni obrazložena, je zaradi izostanka razlogov o odločilnih dejstvih sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
gospodarski spor - spor majhne vrednosti - predlog za izvedbo naroka
Takoj ko v sporu majhne vrednosti stranki (ali ena od strank) pravočasno predlaga izvedbo naroka, mora sodišče prve stopnje narok izvesti, čeprav bi šlo za procesno situacijo, ko bi o sporni zadevi bilo mogoče odločiti že na podlagi pisnih dokazov. Sodišče prve stopnje bi moralo glede na jasen in konkreten predlog tožene stranke, da zahteva izvedbo naroka v sporni zadevi, narok razpisati in ga opraviti in šele po opravljenem naroku bi smelo izdati ustrezno sodno odločbo.
razdelitev posebne razdelitvene mase - načrt razdelitve posebne razdelitvene mase - obrazložitev obračuna stroškov - stroški upravljanja nepremičnin - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - omogočanje preizkusa utemeljenosti stroškov - elementi načrta razdelitve posebne razdelitvene mase - obsežen stečajni postopek - temeljita priprava predlogov - obstoj splošne mase
Stroški, ki se plačujejo iz (v tem primeru posebne) stečajne mase, morajo biti v upraviteljevem predlogu dovolj jasno opisani glede na posamezno vrsto in višino teh stroškov, tako da se upniki lahko o njih izjavijo in da je na podlagi pritožbe mogoče preizkusiti, ali gre res za stroške, ki obremenjujejo (to) posebno stečajno maso.
V devetem odstavku 371. člena ZFPPIPP so določeni elementi načrta razdelitve posebne razdelitvene mase, ki jih mora upravitelj upoštevati ne glede na to, kako obsežen in zapleten je posamezen stečajni postopek. Višje sodišče ocenjuje, da mora v večjih in bolj zapletenih stečajnih postopkih upravitelj še posebej temeljito pripraviti in obrazložiti svoje predloge, sodišče pa jih mora (zaradi obsežnosti in zapletenosti) pozorno preveriti. Poenostavitve, ki niso v skladu z določbami ZFPPIPP, niso dopustne.
Ali sorazmerni del stroškov postopka bremeni tudi posebno stečajno maso v skladu s 5. točko četrtega odstavka 226. člena ZFPIPP, je odvisno od odgovora na vprašanje, ali splošna masa obstaja ali ne, višina splošne stečajne mase pa je odločilnega pomena tudi pri odločanju o stroških v zvezi s končanjem stečajnega postopka.
ugovor zoper plačilni nalog – ugovorni razlogi – res iudicata – pravnomočna odločba o predlagani taksni oprostitvi – spremenjene razmere
Pritožnik se ne sklicuje na nobenega od ugovornih razlogov, ko trdi, da sodne takse ni dolžan plačati, ker je brezposeln.
Pravnomočna odločba o predlagani taksni oprostitvi, ob dejstvu, da tožnik ne zatrjuje spremenjenih razmer, pa je ovira za ponovno odločanje o predlagani taksni oprostitvi.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004573
ZP-1 člen 55, 55/4, 62, 62a.
zahteva za sodno varstvo - izjava o dejstvih in okoliščinah prekrška - prekluzija - odgovornost samostojnega podjetnika
Če storilec pred izdajo odločbe o prekršku pisne izjave ne poda (oziroma jo poda po preteku 5-dnevnega roka), pa se je sodišče ob odločanju o vloženi ZSV dolžno omejiti na preizkus kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (člen 62a ZP-1), kajti storilec zaradi prekluzije (določba drugega odstavka člena 55 ZP-1) novih dejstev in okoliščine več ne more uveljavljati, če teh dejstev in okoliščin ni navajal že v pisni izjavi, ki jo bodisi ni podal, oziroma jo je podal po preteku 5-dnevnega roka, oziroma če ne izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v hitrem postopku.
Storilec kaznivega dejanja po četrtem odstavku 183. člena KZ ni usmerjen k doseganju spolnega občevanja ali spolnih dejanj, temveč k prizadetju spolne nedotakljivosti oškodovanca. Tako se izkažejo razlogi sodišča prve stopnje o tem, da so obtožencu očitana dejanja (poljubljanje na ustnice in otipavanje) druga spolna dejanja, povsem nejasni, gotovo pa pomanjkljivi, saj sodišče prve stopnje zakonskega znaka tega kaznivega dejanja, namreč prizadetosti spolne nedotakljivosti, ne obrazloži v zadostni meri, ko utemeljitev, da je obtoženec s temi dejanji zagotovo prizadel spolno nedotakljivost V. Z., ne zadosti standardu obrazloženosti sodne odločbe. Še posebej, ko se v obrazložitvi zgolj ponavlja v krivdoreku nekonkretiziran očitek spolno nedostojnega ravnanja, ki mu sodišče prve stopnje ni dalo vsebine.
poenostavljena prisilna poravnava – potrditev poenostavljene prisilne poravnave – rok za vložitev zahteve za potrditev prisilne poravnave – razlogi za zamudo roka
Pritožnik tudi sam priznava, da zahteve ni vložil. Razlogi, zakaj zahteve ni vložil, ne vplivajo na pravilnost edino pomembne ugotovitve – da ta v roku ni bila vložena.
ZD člen 212, 212/1, 213, 213/1. ZPP člen 360, 360/1.
napotitev dedičev na pravdo - spor o obsegu zapuščine - dvig denarnih sredstev iz zapustnikovega računa pred in po njegovi smrti - manj verjetna pravica - vezanost stranke na vsebino napotitvenega sklepa
Sredstva, ki so bila z zapustnikovega računa dvignjena po njegovi smrti, so bila v trenutku smrti zapustnikova, saj so tvorila premoženje, ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti. Obrazložitev sodišča, da je zato štelo za manj verjetno trditev, da ta znesek (1,204.000,00 SIT oziroma 5.024,00 EUR) ne sodi v zapuščino, je v celoti pravilna. Dedinja M.K. bo morala v pravdnem postopku dokazati, da ta denarni znesek, ki je v trenutku zapustnikove smrti tvoril zapuščino, ni del zapuščine.
premik v cestnem prometu - dolžnostno ravnanje - zapovedni značaj prekrškovnih določb
Storiti premik varno pomeni, da ob tem ne pride do ogrožanja varnosti drugih udeležencev oziroma njihovega premoženja, kot je bilo tudi v konkretnem primeru, ko je obdolženka trčila v nasproti parkirano vozilo oškodovanca. Prekrškovne določbe, ki posameznim udeležencem v cestnem prometu nalagajo določeno ravnanje, so namreč zapovednega značaja, ki za razliko od določb v kazenskem zakoniku pomenijo, da je prekršek storjen že takrat, ko zapovedna norma ni spoštovana ne glede na posledice. Za slednje pa gre v tem primeru, ko je obdolženka brez dvoma opravila premik na parkirnem prostoru na način opisan v izreku in kateremu, v nasprotju s pritožbo, ni oporekati glede konkretizacije, saj so dejanske okoliščine ustrezno subsumirane pod zapovedno pravno normo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0084921
ZPP člen 11, 110, 333, 333/1, 366. ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 239.
pravna sredstva – prošnja za podaljšanje roka – zakonski rok – prekluzivni rok
Zakonsko določenih rokov se v nobenem primeru ne more podaljšati. Roki, ki jih predpisuje zakon, so nepodaljšljivi prekluzivni roki. Odločitev, da se predlog za podaljšanje pritožbenih rokov zavrne, je pravilna.
Skladno z določili prvega odstavka 21. člena OZ je pogodba sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo, da ponudbo sprejema, pri čemer je ponudba lahko sprejeta tudi konkludentno.
Izvršitev naročenih del šteje kot konkludentno sprejetje ponudbe, s čimer je med strankama sklenjena podjemna pogodba.
Predpostavke za utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi instituta neupravičene obogatitve so: obogatitev na strani tožene stranke oziroma prikrajšanje na strani tožeče stranke ter vzročna zveza in odsotnost pravne podlage za prehod premoženja.
gospodarski spor - obligacijski zahtevek - stvarnopravni zahtevek - eventualna kumulacija - medsebojna zveza - ista vrsta postopka - pristojnost istega sodišča
Kar zadeva razmerje med primarnim in podrejenim tožbenim zahtevkom (slednji je v obravnavani zadevi dejansko stvarno pravne narave), pa velja opozoriti, da je pogoj za uveljavljanje podrejenega zahtevka obstoj medsebojne zveze med zahtevkoma, za oba zahtevka mora biti predpisana ista vrsta postopka, za obravnavanje obeh zahtevkov mora biti podana pristojnost istega sodišča. Iz pogoja istovrstnosti postopka torej izhaja posledica, da med dvema gospodarskima družbama v eni tožbi nikoli ne more priti do kumulacije stvarno pravnega in obligacijsko pravnega zahtevka. Spor glede stvarnih pravic namreč ni gospodarski spor (drugi odstavek 481. člena ZPP).
ZPP člen 254, 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14, 442, 452, 453, 458, 458/1. OZ člen 639, 639/1.
spor majhne vrednosti – pogodba o delu – odgovornost za napake – rok za odpravo napake – neizvedba naroka v novem sojenju – opredelitev do izvedenih dokazov – nedovoljen pritožbeni razlog – dokazna ocena – prekluzija – dopolnitev izvedenskega mnenja
Ker se lahko v sporih majhne vrednosti dejstva navajajo in dokazi predlagajo samo v vlogah, ki jih izrecno našteva 452. člen ZPP, se dejstva in dokazi, ki bi jih stranke navajale izven omenjenih vlog ali na eventualnem ponovno izvedenem naroku, v nobenem primeru ne bi upoštevali (453. člen ZPP). Glede na navedeno očitana procesna kršitev ni podana.
Če ima izvršeno delo podjemnika napake, je (dodatna) predpostavka za uresničitev jamčevalnega zahtevka oziroma za uspešno uveljavljanje ugovora zoper zahtevek podjemnika za plačilo opravljenega posla tudi, da naročnik podjemniku omogoči odpravo napake in mu za odpravo določi primerni dodatni rok, česar v obravnavanem primeru tožena stranka ni storila. Glede na navedeno s svojim ugovorom nepravilne izpolnitve oziroma izpolnitve z napako ne more biti uspešna.
Sodišču prve stopnje ni treba dokazno oceniti vsak dokaz posebej, na podlagi četrtega odstavka 324. člena v zvezi s 442. členom ZPP mora v obrazložitvi sodbe navesti le zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, na katera se ti zahtevki opirajo, dokaze ter predpise, na katere je oprlo sodbo.
spor majhne vrednosti - izdaja odločbe brez razpisa naroka - sporno dejansko stanje - lex specialis - obrazložitev odločbe - izostanek navedbe procesne določbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljeni pritožbeni razlogi
V gospodarskih sporih majhne vrednosti je določba 454. člena ZPP lex specialis v razmerju do 488. člena ZPP.
V zvezi z neizvedbo naroka bi sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe moralo navesti, da je v konkretnem primeru tako postopalo na podlagi določbe drugega odstavka 454. člena ZPP. Vendar pa opustitev navedbe te določbe gotovo ni absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (kot se to zavzema pritožnica), relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pa je, četudi bi bila podana, v sporih majhne vrednosti kot pritožbeni razlog izključena.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče uporabiti določbo petega odstavka 35. člena ZNP, saj ZD vsebuje specialne določbe o stroških postopka.
V tej fazi postopka ni mogoče z verjetnostjo zaključiti, da je sporna izredna odpoved nezakonita, ker kršitve niso tako hude, da bi utemeljevale podajo izredne odpovedi v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ker terjatev ni verjetno izkazana, predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem je tožena stranka dolžna takoj pozvati tožečo stranko nazaj na delovno mesto in ji omogočiti opravljanje dela na istem delovnem mestu kot pred izredno odpovedjo, vse do razrešitve spora v predmetni zadevi, ni utemeljen.
Tožnik predlaga popolno oprostitev plačila sodne takse, za kar ne izpolnjuje pogojev. Podredno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, tako da se mu namesto obročnega odplačevanja sodne takse dovoli odlog plačila. Ker ne on ne njegova žena nimata prihrankov, tožbeni zahtevek (ne primarni ne podredni) pa ni denaren, ter glede na njune mesečne prihodke pritožbeno sodišče ocenjuje, da je kot oblika (delne) oprostitve plačila sodne takse v tem primeru bolj primerno obročno odplačevanje.
Na občni seji dne 14. 1. 2015 je Vrhovno sodišče zaradi poenotenja sodne prakse sprejelo načelno pravno mnenje, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP. To pomeni, da fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.