Skladno z določili prvega odstavka 21. člena OZ je pogodba sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo, da ponudbo sprejema, pri čemer je ponudba lahko sprejeta tudi konkludentno.
Izvršitev naročenih del šteje kot konkludentno sprejetje ponudbe, s čimer je med strankama sklenjena podjemna pogodba.
Predpostavke za utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi instituta neupravičene obogatitve so: obogatitev na strani tožene stranke oziroma prikrajšanje na strani tožeče stranke ter vzročna zveza in odsotnost pravne podlage za prehod premoženja.
Obstoječa procesna zakonodaja narekuje državnemu tožilcu, da sam zbere dokazne vire, s katerimi zatrjuje odločilna dejstva, ki so navedena v opisu kaznivega dejanja v izreku obtožnega predloga. Če tega ne stori, lahko sodišče, ko opravlja materialni preizkus obtožnega predloga, takšen tožilski akt iz razloga 4. točke prvega odstavka 277. člena ZKP zavrže.
poenostavljena prisilna poravnava – potrditev poenostavljene prisilne poravnave – rok za vložitev zahteve za potrditev prisilne poravnave – razlogi za zamudo roka
Pritožnik tudi sam priznava, da zahteve ni vložil. Razlogi, zakaj zahteve ni vložil, ne vplivajo na pravilnost edino pomembne ugotovitve – da ta v roku ni bila vložena.
gospodarski spor - spor majhne vrednosti - predlog za izvedbo naroka
Takoj ko v sporu majhne vrednosti stranki (ali ena od strank) pravočasno predlaga izvedbo naroka, mora sodišče prve stopnje narok izvesti, čeprav bi šlo za procesno situacijo, ko bi o sporni zadevi bilo mogoče odločiti že na podlagi pisnih dokazov. Sodišče prve stopnje bi moralo glede na jasen in konkreten predlog tožene stranke, da zahteva izvedbo naroka v sporni zadevi, narok razpisati in ga opraviti in šele po opravljenem naroku bi smelo izdati ustrezno sodno odločbo.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – upravičeni predlagatelj
Zemljiškoknjižni lastnik ni edini možen predlagatelj postopka za vzpostavitev etažne lastnine. Prvotna predlagateljica je trdila, da je lastninsko pravico pridobila širše od tega, kar je ob vložitvi predloga za vzpostavitev etažne lastnine izkazovala zemljiška knjiga, zato s tem, ko je tekom postopka izgubila lastništvo delov nepremičnine, kjer je bila dotlej vknjižena kot lastnica, ni sočasno in avtomatično izgubila statusa predlagateljice v tem postopku.
Pravilno je stališče sodbe, da je tožnik s tem, da je specificiral stroške, na katere se nanaša zahtevek, in hkrati navedel, da jih je razdelil v skladu z zakonom in Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb ter na podlagi prijave podatkov, ki sta mu jo poslala toženca, iz predloženih razdelilnikov pa je jasno razviden ključ delitve posameznega stroška, zadostil trditvenemu bremenu.
Stečajni postopek nad dolžnikom se je pričel po tem, ko je sodišče prve stopnje prvič izdalo sklep o ugovoru zoper začasno odredbo. To dejstvo zato govori le v prid ugotovitvi o neplačevitosti dolžnika in torej obstoja verjetnosti izpodbijane terjatve ne spremeni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086204
KZ-1 člen 38, 45, 45/2, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 383.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pomoč - koristoljubnost - stranska denarna kazen
Ker koristoljubnost pri nobenemu od obtožencev ni obrazložena, je zaradi izostanka razlogov o odločilnih dejstvih sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
Ker v obravnavanem primeru kot upnik nastopa Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS, ki je po samem zakonu oproščen plačila stroškov postopka, in ker ZPP in ZBPP ne urejata te situacije, je potrebno obravnavano prikrito pravno praznino zapolniti z ustrezno pravno razlago 38. člena ZIZ, ki ureja plačilo izvršilnih stroškov v izvršilnem postopku. Glede na navedeno je potrebno izhajati iz določbe četrtega odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da če se postopek uvede po uradni dolžnosti, se predujem oziroma varščina ne plača, potrebni stroški pa se vnaprej izplačajo v breme proračuna sodišča, ki je dovolilo izvršbo. V primerih, ko se stroški izplačajo v breme proračuna, se ne izplačajo avtomatično vsi priglašeni stroški, temveč zgolj stroški, ki so ocenjeni kot potrebni za konkretno izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0084921
ZPP člen 11, 110, 333, 333/1, 366. ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 239.
pravna sredstva – prošnja za podaljšanje roka – zakonski rok – prekluzivni rok
Zakonsko določenih rokov se v nobenem primeru ne more podaljšati. Roki, ki jih predpisuje zakon, so nepodaljšljivi prekluzivni roki. Odločitev, da se predlog za podaljšanje pritožbenih rokov zavrne, je pravilna.
sodna taksa – ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse – uporaba ZST – zastaranje taksne obveznosti – začetek teka zastaranja – nastanek taksne obveznosti – odmera sodne takse
Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da je zastaranje taksne obveznosti pričelo teči z njenim nastankom za toženca, tj. s pravnomočnostjo sodbe.
ZD člen 212, 212/1, 213, 213/1. ZPP člen 360, 360/1.
napotitev dedičev na pravdo - spor o obsegu zapuščine - dvig denarnih sredstev iz zapustnikovega računa pred in po njegovi smrti - manj verjetna pravica - vezanost stranke na vsebino napotitvenega sklepa
Sredstva, ki so bila z zapustnikovega računa dvignjena po njegovi smrti, so bila v trenutku smrti zapustnikova, saj so tvorila premoženje, ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti. Obrazložitev sodišča, da je zato štelo za manj verjetno trditev, da ta znesek (1,204.000,00 SIT oziroma 5.024,00 EUR) ne sodi v zapuščino, je v celoti pravilna. Dedinja M.K. bo morala v pravdnem postopku dokazati, da ta denarni znesek, ki je v trenutku zapustnikove smrti tvoril zapuščino, ni del zapuščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0084914
OZ člen 6, 6/2, 643, 643/3. ZVPot člen 25b, 25b/1-3.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – podjemna pogodba – vrednost naročila
Tožnik ni upravičen do višjega plačila za popravilo avtomobila od dogovorjenega, ker toženke ni (pravočasno) obvestil o prekoračitvi vrednosti naročila.
Ker je o olajšavah (delni oprostitvi, odlogu in o obročnem plačilu) za pravne osebe mogoče odločati le v zvezi z vlogami, kjer je plačilo sodne takse procesna predpostavka, v okoliščinah konkretnega primera pa ne gre več za takšno situacijo, temveč za izvršitev neplačane sodne takse po odlogu plačila, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je vlogo tožeče stranke za odlog plačila sodne takse zavrglo, morebitne spremenjene okoliščine v zvezi z zmožnostjo plačila sodne takse pa ne morejo biti upoštevne, če že vloga ni dopustna.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče uporabiti določbo petega odstavka 35. člena ZNP, saj ZD vsebuje specialne določbe o stroških postopka.
gospodarski spor - obligacijski zahtevek - stvarnopravni zahtevek - eventualna kumulacija - medsebojna zveza - ista vrsta postopka - pristojnost istega sodišča
Kar zadeva razmerje med primarnim in podrejenim tožbenim zahtevkom (slednji je v obravnavani zadevi dejansko stvarno pravne narave), pa velja opozoriti, da je pogoj za uveljavljanje podrejenega zahtevka obstoj medsebojne zveze med zahtevkoma, za oba zahtevka mora biti predpisana ista vrsta postopka, za obravnavanje obeh zahtevkov mora biti podana pristojnost istega sodišča. Iz pogoja istovrstnosti postopka torej izhaja posledica, da med dvema gospodarskima družbama v eni tožbi nikoli ne more priti do kumulacije stvarno pravnega in obligacijsko pravnega zahtevka. Spor glede stvarnih pravic namreč ni gospodarski spor (drugi odstavek 481. člena ZPP).
spor majhne vrednosti - izdaja odločbe brez razpisa naroka - sporno dejansko stanje - lex specialis - obrazložitev odločbe - izostanek navedbe procesne določbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljeni pritožbeni razlogi
V gospodarskih sporih majhne vrednosti je določba 454. člena ZPP lex specialis v razmerju do 488. člena ZPP.
V zvezi z neizvedbo naroka bi sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe moralo navesti, da je v konkretnem primeru tako postopalo na podlagi določbe drugega odstavka 454. člena ZPP. Vendar pa opustitev navedbe te določbe gotovo ni absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (kot se to zavzema pritožnica), relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pa je, četudi bi bila podana, v sporih majhne vrednosti kot pritožbeni razlog izključena.
Tožnik predlaga popolno oprostitev plačila sodne takse, za kar ne izpolnjuje pogojev. Podredno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, tako da se mu namesto obročnega odplačevanja sodne takse dovoli odlog plačila. Ker ne on ne njegova žena nimata prihrankov, tožbeni zahtevek (ne primarni ne podredni) pa ni denaren, ter glede na njune mesečne prihodke pritožbeno sodišče ocenjuje, da je kot oblika (delne) oprostitve plačila sodne takse v tem primeru bolj primerno obročno odplačevanje.
V tej fazi postopka ni mogoče z verjetnostjo zaključiti, da je sporna izredna odpoved nezakonita, ker kršitve niso tako hude, da bi utemeljevale podajo izredne odpovedi v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ker terjatev ni verjetno izkazana, predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem je tožena stranka dolžna takoj pozvati tožečo stranko nazaj na delovno mesto in ji omogočiti opravljanje dela na istem delovnem mestu kot pred izredno odpovedjo, vse do razrešitve spora v predmetni zadevi, ni utemeljen.