ZDR-1 člen 43, 184. OZ člen 131, 131/2, 150, 153, 153/2. ZVZD člen 5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – bistvena kršitev določb postopka – razlogi o odločilnih dejstvih
Tožnik (vojak) uveljavlja plačilo odškodnine za nematerialno škodo, ki jo je utrpel spornega dne, ob igranju nogometa na snegu. Igranje nogometa, četudi na snegu, ne predstavlja nevarne dejavnosti, saj ne predstavlja tveganja, ki bi bilo večje od običajnega. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da so kriteriji nevarnosti pri ocenjevanju vojaških vaj višji, kot bi bili pri ocenjevanju podobnih dejavnosti v civilnem življenju. Vojaško usposabljanje ima svoje posebnosti glede namena in glede načina urjenja, pa tudi glede udeležencev in drugih okoliščin. Tudi okoliščina, da je bilo izvajanje vaje za tožnika obvezno, nima za posledico objektivne odgovornosti države.
Zaključek sodišča prve stopnje, da je podan ekskulpacijski razlog iz drugega odstavka 153. člena OZ in, da je tožniku škoda nastala izključno zaradi njegovega ravnanja, je v nasprotju z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da ni podana odgovornost tožene stranke po načelu objektivne odgovornosti.
neupravičena obogatitev – plačilo avansa kupnine – izročitev denarja za namen, ki se ni uresničil – nepošteno pogajanje
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik tožencu izročil denar kot predujem za plačilo kupnine, do pogodbe pa ni prišlo, ker se je tožena stranka nepošteno pogajala, mora vrniti plačani znesek z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema denarja (214. člen ZOR).
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080165
SZ-1 člen 111, 111/1, 111/2. ZPP člen 286, 286a, 339, 339/2, 339/2-14.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova – tožba na izpraznitev stanovanja – uporaba specialnega predpisa – najemna pogodba za določen čas – prekluzija navajanja dejstev in predlaganja dokazov – nastanek prekluzije na podlagi zakona – opozorilo sodišča
Splošni predpis se lahko uporabi le v primeru, ko specialni predpis določenega razmerja ne ureja. V obravnavanem primeru pa ni tako, saj SZ-1 izrecno ureja situacijo, ki je podana v tej zadevi.
Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek, in se izjaviti o dejstvih in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Na to je sodišče v rednem postopku ni dolžno posebej opozarjati, prekluzija nastane na podlagi samega zakona.
spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – paricijski rok – vezanost na tožbeni zahtevek – neupravičena obogatitev – neupravičena uporaba tuje stvari – uporabnina – stroški postopka
Skladno z določbo 458. člena ZPP je v sporih majhne vrednosti paricijski rok resda krajši in znaša 8 dni, vendar pa je tožeča stranka v tožbi sama zahtevala izpolnitev obveznosti (ki je v njenem interesu) v daljšem, 15-dnevnem roku.
OZ člen 131, 131/2, 149, 153, 153/1, 153/2, 153/3.
delovna nezgoda - odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - pravni standard
Sodišče prve stopnje je ob presoji pravnega standarda nevarne stvari in nevarne dejavnosti napačno uporabilo materialno pravo in sicer določili 2. odstavka 131. člena OZ in 149. člena OZ, ko je zaključilo, da krožna stiskalnica ni nevarna stvar, delo z njo pa ni nevarna dejavnost in da zato tožena stranka tožniku za škodo ne odgovarja niti po pravilih o objektivni odškodninski odgovornosti. Ni namreč v zadostni meri upoštevalo, da je krožna stiskalnica večji električni stroj, ki med delovanjem, ko obdeluje vstavljen lok, spreminja njegov položaj tako, da se lok, potem ko ga zgrabijo kolesa v stiskalnici, obnaša nemirno, da se zasuče, da se trese, da zaniha, „cukne“ in podobno, kar vse je sicer sodišče prve stopnje ugotovilo v razlogih izpodbijane sodbe v točkah 9. in 10. obrazložitve in da je delo na takšnem stroju potekalo tako, da sta mu morala „streči“ dva delavca tako, da sta vstavljala relativno dolge (približno 2,5 metra) ter relativno težke (približno 70 kg) loke v krožno stiskalnico, ki je nato takšen lok zagrabila in začela obdelovati, pri tem pa se je lok obnašal nemirno, spreminjal lego, se tresel, zanihal, „cuknil“.
pravno nasledstvo - prenehanje družbe po skrajšanem postopku
Pri izbrisu družbe po skrajšanem postopku je odgovornost družbenikov izbrisane družbe do upnikov solidarna, kar pomeni, da upnikom za celotno obveznost odgovarja vsak aktivni družbenik in da lahko upnik njeno izpolnitev zahteva od kogar hoče vse dotlej, dokler obveznost ni popolnoma izpolnjena. Solidarna odgovornost je tako zakonsko določena in se ne dokazuje, v razmerju do prvotnega dolžnika (izbrisane družbe) pa je odgovornost aktivnih družbenikov za neplačane obveznosti subsidiarna.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 52, 52/2.
nagrada izvedenca – izvedenina– upravičenost prisoje nagrade izvedencu – pripravljenost izvedenca na ustno dopolnitev mnenja
Zgolj na podlagi štirih okoliščin, ki jih pritožnika izpostavljata, pritožbeni (splošni) oceni o izvedenčevi nepripravljenosti na ustno dopolnitev mnenja oziroma o obstoju razlogov, zaradi katerih slednji do nagrade iz naslova priprave za naloženo (in izvedeno) opravilo ne bi bil upravičen, ni moč slediti.
odškodninska odgovornost šole - subjektivna odgovornost - varnostni ukrepi za izvedbo vaje teka otrok v telovadnici
Učiteljica je bila ves čas prisotna, vendar ni zagotovila varnosti učencev. Naloženo jim je namreč bilo, da med tekmovalno vajo tečejo proti steni in se obrnejo na liniji samo 63,5 cm pred steno. Pri ustavljanju in obračanju med tekom vedno obstaja nevarnost zdrsa ali padca, s čemer je mogoče računati, zato bi del stene, proti kateremu so tekli devet let in pol stari otroci, bilo potrebno zavarovati.