ZDR-1 člen 43, 184. OZ člen 131, 131/2, 150, 153, 153/2. ZVZD člen 5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – bistvena kršitev določb postopka – razlogi o odločilnih dejstvih
Tožnik (vojak) uveljavlja plačilo odškodnine za nematerialno škodo, ki jo je utrpel spornega dne, ob igranju nogometa na snegu. Igranje nogometa, četudi na snegu, ne predstavlja nevarne dejavnosti, saj ne predstavlja tveganja, ki bi bilo večje od običajnega. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da so kriteriji nevarnosti pri ocenjevanju vojaških vaj višji, kot bi bili pri ocenjevanju podobnih dejavnosti v civilnem življenju. Vojaško usposabljanje ima svoje posebnosti glede namena in glede načina urjenja, pa tudi glede udeležencev in drugih okoliščin. Tudi okoliščina, da je bilo izvajanje vaje za tožnika obvezno, nima za posledico objektivne odgovornosti države.
Zaključek sodišča prve stopnje, da je podan ekskulpacijski razlog iz drugega odstavka 153. člena OZ in, da je tožniku škoda nastala izključno zaradi njegovega ravnanja, je v nasprotju z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da ni podana odgovornost tožene stranke po načelu objektivne odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00020790
ZASP člen 4, 4/2, 130, 130/1, 146, 146/1, 156, 156/1, 157, 157/1, 157a, 157a/1, 157e, 157f, 158, 158/1, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 176, 176/1, 176/2. OZ člen 131, 131/1, 190, 190/1. ZPP člen 2, 2/1, 212, 216, 353. Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij člen 4, 5.
avtorska pravica - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - kolektivno upravljanje avtorske pravice - nadomestilo za uporabo fonograma v radijskem programu - višina nadomestila - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa Zavoda IPF - veljavnost - Svet za avtorsko pravo - primerno nadomestilo - odmera po prostem preudarku - dokazno breme - prihodki radijske postaje - prihodki iz radijske dejavnosti - odločba Sodišča Evropske unije (SEU)
Okoliščina (ne)sodelovanja kršitelja varovane pravice ni tista, na podlagi katere bi bilo dopustno razlikovati uporabnike. V relevantnem delu 79. in 80. točke obrazložitve sodbe v zadevi Hewlett Packard/Reprobel (C-572/13 z dne 12. 11. 2015) je tudi SEU zapisalo: "namen pravičnega nadomestila (je) povrniti škodo, povzročeno imetnikom pravic. Škoda, povzročena avtorju, pa je enaka ne glede na to, ali dolžnik pri pobiranju take dajatve sodeluje ali ne". Stališče prvostopenjskega in pritožbenega sodišča je torej skladno tudi s sodbo SEU, ki se sicer nanaša na avtorsko pravico. Nacionalna sodišča so namreč tudi nacionalno zakonodajo, ki je primerljiva evropski pravni ureditvi, zavezana tolmačiti v skladu z načelom lojalne razlage. Ker je varstvo iz avtorskih in sorodnih pravic izenačeno (prim. drugi odstavek 4. člena ZASP), velja povzeto stališče SEU tudi za avtorski sorodne pravice.
dopuščena revizija - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje avtorske pravice - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - višina nadomestila - tarifa - skupni sporazum - neupravičena pridobitev - civilna kazen nadomestilo za uporabo fonograma v TV programu
dopuščena revizija - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje avtorske pravice - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - višina nadomestila - tarifa - skupni sporazum - neupravičena pridobitev - civilna kazen - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0060392
ZVEtL člen 3, 4, 14, 16, 22. ZZZDR člen 51, 51/2.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – predlagatelj postopka – udeleženci postopka – pravni interes za udeležbo v postopku
Zakonec, ki izkaže, da je v trajanju zakonske zveze pridobil skupno lastninsko pravico na stavbi oz. delu stavbe, ki je predmet etažiranja, izkazuje interes za udeležbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine.
začasna odredba – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – nastanek težko nadomestljive škode – zdravstvena ogroženost
Razlaga pravnega standarda „težko nadomestljive škode“ tožeče stranke, ki trdi, da ne more hoditi 200 m od hiše do parkirišča, je močnejša, kot je zatrjevanje tožene stranke, da je z dovozi tožnice do njenega stanovanja njena lastninska pravica omejena.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza – višina denarnega povračila – pravdni stroški – kilometrina – potni stroški za prihod na narok – pooblaščenec – pravica do zastopanja po odvetniku - pravica do svobodne izbire odvetnika
Sodišče prve stopnje je pravilno odmerilo stroške postopka na temelju dveh različnih pravnih podlag. Tožnica je uveljavljala nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. Ta spor se po svoji naravi uvršča med spore o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, kar pomeni, da se pri odločanju o stroških postopka uporablja člen 41/5 ZDSS-1 (po katerem v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal svoje procesne pravice). Preostala terjatev tožnice za plačilo nadurnega dela pa se uvršča med premoženjske pravice iz delovnega razmerja in se o povrnitvi stroškov postopka odloča glede na uspeh strank v postopku.
Med pravice do enakega varstva pravic v postopku, po 22. členu Ustave RS spadata tudi pravica do zastopanja po odvetniku in pravica do svobodne izbire odvetnika. Navedeno sicer ne pomeni, da se nasprotni stranki v postopku naložijo v plačilo stroški, ki nastanejo, če si stranka za zastopanje izbere odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek. Sodišče mora v vsakem primeru posebej skrbno presoditi vse okoliščine primera in pretehtati, ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem opravičuje, da se presežek stroškov naloži v plačilo nasprotni stranki. V konkretni zadevi je tožnica pooblastila odvetnika iz kraja svojega prebivališča. Pritožbeno sodišče je res večkrat zavzelo stališče, da kot potrebne stroške ni mogoče upoštevati stroškov prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven kraja sedeža sodišča, vendar je v teh zadevah šlo za situacijo, ko je stranka za zastopanje pooblastila odvetnika iz drugega kraja izven območja tožnikovega bivališča in tudi izven območja sodišča. Zato je sodišče tožnici priznalo, kot potrebne stroške postopka, priglašene prevozne stroške odvetnika za prihod na naroke za glavno obravnavo.
Pritožbeno sodišče sprejema kot materialnopravno pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se od toženke, kot vzdrževalca avtoceste, zahteva najstrožje merilo skrbnosti, to je merilo skrajne skrbnosti.
Četudi je bila postavljena prometna signalizacija standardna in postavljena na podlagi ustreznih dovoljenj, se je glede na ugotovljene okoliščine izkazala za neustrezno in je bila vzrok za tožniku nastalo škodo, toženka pa ni niti trdila, da je v času od 1. 9. 2012 naprej kakorkoli ukrepala za preprečitev škodnih dogodkov zaradi premaknjenih klemfixov.
URS člen 68. ZTLR člen 28, 28/2, 72. SPZ člen 27, 27/1, 28, 43, 43/2. ZPP člen 3, 3/3, 318, 318/1, 318/1-2, 318/4.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s strani tujcev – hrvaški državljan – dobra vera – zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati – neodpravljiva nesklepčnost
Tožnik je državljan Republike Hrvaške. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, je Republika Slovenija že s sprejetjem Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS dne 25. 6. 1991, omejila pridobivanje lastninske pravice osebam, ki nimajo slovenskega državljanstva. Enako tudi z Ustavo Republike Slovenije (68. člen s spremembami in dopolnitvami). Šele Zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji na nepremičninah (Ur. list RS, št. 61/2006), je hrvaškim državljanom omogočil pridobitev lastninske pravice na nepremičninah, vendar le na podlagi pravnega posla, dedovanja ali odločbe državnega organa, ne pa tudi na podlagi zakona (torej tudi ne na podlagi priposestvovanja).
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 213, 213/1. SPZ člen 11. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
napotitev na pravdo – obseg zapuščine – sporna dejstva o velikosti dednega deleža – vračunanje daril – manj verjetna pravica – skupno premoženje
Domnevno bazo, s katero je dedič dokazoval, da ½ premičnin pripada zapustnikovi ženi iz naslova skupnega premoženja, je glede na trditve dedinje verjetnejša, kot zatrjevana domnevna baza dedinje, ki verjetnejšo pravico utemeljuje na 11. členu SPZ.
Tudi ko gre za dejstvo, ki se po zakonu domneva, je dokazno breme na tisti stranki, ki to dejstvo zatrjuje, le da v takem primeru ne dokazujemo presumiranega dejstva, ampak t. i. domnevno bazo, to je dejstva, iz katerih zakon izpelje domnevo. V sporih, ali določeno premoženje spada v zapuščino ali ne oziroma ali je bil lastnik tega premoženja zapustnik ali dedič, bodo domnevno bazo predstavljale ugotovitve, ali je (bil) zapustnik ali dedič lastniški posestnik premičnine, torej ali jo je imel oziroma ima v posesti, kot da je njegova: z voljo imeti jo za svojo in ne da bi komur koli na njej priznaval višjo pravno oblast. Če bodo ta dejstva sporna ali bo sporna pravna posledica, domneva ne bo vzpostavljena in bo treba o napotitvi odločiti ob uporabi prvega odstavka 213. člena ZD.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/1, 48/1-1, 50, 50/1, 50/3, 51, 51/1, 51/1-3.
izvedensko delo – izvedenina – izvedensko mnenje – ogled – študij spisa
Izvedenec je upravičen do zneska 230,00 EUR iz naslova študija spisa, ki obsega med 500 in 1000 strani (1. točka 1. odstavka 48. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih), saj je spis ob predložitvi izvedencu v študij obsegal 244 listovnih številk, pri čemer so vloge strank pisane na obe strani lista, 76 prilog pod A in 31 prilog pod B.
neupravičena obogatitev – plačilo avansa kupnine – izročitev denarja za namen, ki se ni uresničil – nepošteno pogajanje
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik tožencu izročil denar kot predujem za plačilo kupnine, do pogodbe pa ni prišlo, ker se je tožena stranka nepošteno pogajala, mora vrniti plačani znesek z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema denarja (214. člen ZOR).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – možnoat nadaljevanja delovnega razmerja
Pri presoji, ali je mogoče nadaljevati delovno razmerje pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, je treba upoštevati vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank, ki se nanašajo zlasti na naravo, težo in posledice kršitve in vpliv le teh na medsebojno zaupanje oziroma, kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje strank. V nekaterih primerih je že narava ali teža dejanj kršitve pogodbenih in drugih obveznosti takšna, da lahko privede do (popolne) izgube zaupanja in s tem možnosti nadaljevanja delovnega razmerja. Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da se od zaposlenega na delovnem mestu blagajnik upravičeno pričakuje, da bo ravnal skrbno in v skladu z blagajniškimi navodili.
Ko se je tožnici (prodajalki) pripetila napaka pri obračunu blaga in je nastala blagajniška razlika, je, namesto da bi pustila blagajniško razliko kot ji je to izrecno odredila nadrejena delavka, izvedla sedem manevrov manipulacije blagajne (izenačevanje salda), kar pa je v navodilih o blagajniškem poslovanju pri toženi stranki strogo prepovedano. Tožnica je tako ravnala v nasprotju z določili blagajniškega priročnika in v nasprotju z ustnimi navodili nadrejene delavke. Gre za tako hudo kršitev, da s tožnico ni več mogoče nadaljevati delovnega razmerja in je tožena stranka upravičeno izgubila zaupanje v delo tožnice. Zato je bil podan tudi pogoj iz drugega odstavka 89. člena ZDR-1 (obstoj utemeljenega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi).
ZDR člen 6a, 6a/4. ZDR-1 člen 7, 89, 89/1, 89/1-1.
trpinčenje na delovnem mestu – mobing – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnica je navedla, da je bila žrtev trpinčenja na delovnem mestu. Zatrjevala je žaljiv in poniževalen odnos do njenega dela, kričanje, opazke glede njenega izobraževanja in ocenjevanje delovne uspešnosti v spornih letih brez utemeljitve ter preusmerjanje delovnih nalog. Vse našteto, upoštevaje navedbe in pisna dokazila o omejenem posredovanju informacij oziroma neprimernem načinu komunikacije s strani neposredne vodje ali njeni odsotnosti (omejen pretok informacij in izmikanje neposrednim stikom), pritiski direktorja tožene stranke v zvezi s predčasno upokojitvijo ter selitev tožnice in izločitev celotne pravne službe (ki je bila skrčena na dve delavki) iz prostorov uprave na drugo lokacijo, sodi v nabor tipičnih oblik trpinčenja na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Da bi sodišče presodilo utemeljenost teh očitkov, bi moralo ugotoviti, ali sta direktor tožene stranke in nadrejena sistematično oziroma s ponavljajočimi ravnanji, ki jih opisuje tožnica, slednjo izključevala, diskreditirala, ignorirala in podobno, kar pa bi lahko storilo le ob presoji vsega dogajanja kot celote.
Delodajalec, ki organizira delovni proces, ima pravico spremeniti organizacijo dela in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Gre za poslovno odločitev, v katere smotrnost in smiselnost se sodišče ne more spuščati. Mora pa preveriti, ali s formalno sicer izkazanim poslovnim razlogom ni prišlo do zlorabe tega instituta. Res je, da je tožena stranka ukinila pravno službo in da je določena dela, ki jih je pred tem opravljala tožnica, razdelilo med druge delavce, kar formalno ustreza opredelitvi organizacijskega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Vendar pa je pri tem treba upoštevati celoten potek dogodkov, ki so pripeljali do odpovedi pogodbe o zaposlitvi in zvezi s tem tudi ugotoviti, ali je bila sprememba organizacije dela zgolj posledica niza predhodnih dejanj, kar je odvisno tudi od utemeljenosti očitkov posameznih dejanj (npr. odvzemanja delovnih nalog tožnice oziroma preusmerjanja teh nalog na druge osebe) v okviru presoje trpinčenja na delovnem mestu. V primeru utemeljenosti tega očitka razlog za odpoved v resnici ne bi bila reorganizacija dela, saj bi bil motiv zanjo osebne narave, to pa bi pomenilo zlorabo instituta odpovedi iz poslovnega razloga. Poslovni razlog bi bil v tem primeru zgolj navidezen. Navidezen odpovedni razlog pa ne more biti niti resen niti utemeljen ter bi bila odpoved iz takega razloga nezakonita.
invalidska pokojnina – invalid I. kategorije – datum nastanka invalidnosti
Tožnik se ne strinja z datumom nastanka invalidnosti, kajti skladno z drugim odstavkom 390. člena ZPIZ-2 je od datuma nastanka invalidnosti odvisno, kateri predpis bo uporabljen pri odmeri invalidske pokojnine. Tožena stranka je zatrjevala, da je bil datum nastanka invalidnosti pravnomočno ugotovljen, sodišče prve stopnje pa je v dokaznem postopku ugotovilo pomanjkljivosti v zvezi z vročanjem odločbe, s katero je bila tožniku priznana pravica do invalidske pokojnine (tožniku odločba ni bila vročena osebno niti ni bila vročena članom njegovega gospodinjstva, temveč znanki družine), zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo pritožbi in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080134
OZ člen 120, 921, 926, 926/1, 926/5, 937, 937/1, 937/2. ZOZP člen 2, 2/2. ZVPot člen 22, 23, 24. ZPP člen 319.
zavarovalna pogodba – sklenitev zavarovalne pogodbe – zavarovalno kritje – plačilo premije – kdaj je pogodba sklenjena – kolizija določb police in pogojev – posledice, če premija ni plačana
Zlasti ob dejstvu, da je drugi tožnik premijo plačal kasneje (in ne ob sklenitvi pogodbe), Polica za avtomobilsko zavarovanje (izdana 16. 3. 2010) pa je kljub temu kot pričetek trajanja zavarovanja ponovno opredelila datum 8. 3. 2010, je pravilna argumentacija sodišča, da je bil med drugim tožnikom in prvo toženko (preko zavarovalnega agenta) sprejet poseben dogovor o zavarovalnem kritju, ki naj nastopi pred plačilom premije. Ker niti zavarovalna pogodba niti Polica nista drugače opredelili nastopa zavarovalnega kritja, je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je pričetek zavarovalnega kritja potrebno interpretirati v korist drugega tožnika kot šibkejše stranke.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2, 51/2-3.
izvedensko mnenje - nagrada - zahtevno izvedensko mnenje
Sodna izvedenka je za podajo izvedenskega mnenja preučila pisno medicinsko dokumentacijo v spisu, zbrala in proučila je tudi dodatno dokumentacijo in pa opravila poglobljeni klinični pregled ter nato podala izvedensko mnenje glede tožnikove delovne zmožnosti. Izvedenka je sicer obrazložila, da naj bi bilo izvedensko mnenje zelo zahtevno zaradi kompleksnosti problematike, ter da je bilo potrebno upoštevati ugotovitve obsežnega sodnega spisa, obsežne medicinske delovne dokumentacije ter osebni pregled tožnika. Vendar pa to še ne izkazuje, da gre za zelo zahteven primer, tako da bi bilo potrebno izdelavo pisnega izvedenskega mnenja ovrednotiti po 3. točki drugega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Nenazadnje je tudi sama sodna izvedenka mnenje označila kot zahtevno in s tem v zvezi zahtevala ustrezno nagrado. To pomeni, da se izvedenka ni pripravila za ustno podajanje zelo zahtevnega mnenja, temveč za podajanje zahtevnega mnenja. Zato je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je nagrado za pisni izvid in mnenje ustrezno znižalo.
V tretjem odstavku 147. člena OZ je določeno, da ima tisti, ki je oškodovancu povrnil škodo, ki jo je povzročil delavec namenoma ali iz hude malomarnosti, pravico zahtevati od delavca povrnitev plačanega zneska. V skladu s četrtim odstavkom 147. člena OZ pa pravica zahtevati povračilo plačanega zneska od povzročitelja škode zastara v šestih mesecih od dneva, ko je bila odškodnina plačana. Tožeča stranka je navajala, da je delavcem plačala dolgovane zneske po sklenjenih poravnavah v obdobju od 15. 10. 2013 do 21. 1. 2014, tožbo zoper toženo stranko pa je vložila 15. 12. 2014, zato je tožena stranka utemeljeno uveljavljala ugovor zastaranja.
ZDR-1 v 177. členu ne določa, v kakšnem roku mora delodajalec zahtevati povračilo škode od delavca, zato je potrebno uporabiti določbo 147. člena OZ. OZ ureja regresno pravico plačnika, v konkretnem primeru delodajalca do svojega delavca, ki je povzročil škodo na delu oziroma v zvezi z delom.
Tožnica gibalno ni ovirana, v znanem okolju se giblje brez težav, samostojno se umiva, oblači, slači, obuva in sezuva, se hrani in opravlja fiziološke potrebe. Rabi sicer nekaj več časa, vendar jih zmore brez pomoči drugih, zato ni podana potreba po pomoči pri opravljanju niti večine življenjskih potreb. Potrebuje laični nadzor le pri rednem jemanju zdravil, ki jih mora jemati večkrat dnevno, ne pa neprekinjen 24-urni nadzor. Tožnica tako ne potrebuje niti 24-urne laične pomoči ali obvezne strokovne pomoči za izvajanje zdravstvene nege. Tožbeni zahtevek na priznanje dodatka za pomoč in postrežbo ni utemeljen.
Ker sporna zemljišča niso bila vključena v otvoritveno bilanco, tožnica po zaključku lastninjenja pravne prednice ni pridobila pravice uporabe na spornih zemljiščih. Zato na njih ni mogla pridobiti lastninske pravice na podlagi določb ZLNDL.
plačilo razlike plače – plačilo za dejansko opravljeno delo – javni uslužbenec
V primeru, da delavec ravna po navodilih delodajalca in dejansko v celoti opravlja delo na zahtevnejšem delovnem mestu, je upravičen do plačila plače, predvidene za takšno delovno mesto, na podlagi določbe 42. člena ZDR oziroma 44. člena ZDR-1 in to v načelu velja tudi za javne uslužbence. Pri tem pa je potrebno upoštevati pravila, ki veljajo pri delodajalcu glede obračunskih osnov in plač za tak primer. ZSPJS, s katerim so bile od 1. 8. 2008 urejene plače tudi pri toženi stranki, v prvem odstavku 14. člena določa, da javnemu uslužbencu, ki opravlja delo na delovnem mestu z nižjo izobrazbo od zahtevane, pripada osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo. V drugem odstavku je za javne uslužbence z daljšo delovno dobo (nad 23 let) to znižanje določeno le za en plačni razred. To pomeni, da tudi če bi tožnica dejansko opravljala delo delovnega mesta višji referent I, za katero se je zahtevala VII. stopnja izobrazbe, bi bila na tem delovnem mestu upravičena le do osnovnega plačnega razreda delovnega mesta, katerega dela in naloge je dejansko opravljala, ustrezno znižanega za 2 oziroma 1 plačni razred, ne pa tudi do števila plačnih razredov na račun doseženih napredovanj.
nagrada in stroški začasnega zastopnika - vrednost spornega predmeta - predlog za utesnitev izvršbe - vprašanje pravilne vrednosti spornega predmeta
Začasni zastopnik ima po prvem odstavku 83. člena ZPP vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, vključno s pravico do povračila stroškov, ki ni odvisna od izida pravde.