pravočasnost predloga za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - vpliv postopka poenostavljene prisilne poravnave na navedeni stečajni postopek.
Utemeljena je pritožbena navedba, da je dolžnik zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka vložil prepozno. Prva vročitev, opravljena že v marcu 2016, je bila namreč pravilna. Zgolj zato, ker je sodišče prve stopnje (iz neznanega razloga) predlog in poziv vročalo ponovno, dolžnik ni pridobil novega roka za vložitev te zahteve.
Ker zahteva za odložitev odločanja ni bila pravočasna, ni podlage za prekinitev stečajnega postopka do odločitve o poenostavljeni prisilni poravnavi. 152. člen ZFPPIPP, ki ureja prekinitev predhodnega stečajnega postopka zaradi uvedenega postopka prisilne poravnave, se za postopek poenostavljene prisilne poravnave ne uporablja, zato v zadevi ni pomembno, da se je nad dolžnikom začel postopek poenostavljene prisilne poravnave v zadevi St 000/2016.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023123
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5, 7, 7-2.
mednarodna sodna pristojnost - posebna pristojnost v zvezi z (kvazi)delikti - (ne)posredna škoda
Sodišče je pravilno upoštevalo, da so za opredelitev pristojnosti po členu 7 točka II Uredbe, ki določa pravila o posebni pristojnosti v zvezi z delikti in kvazidelikti, za kraj nastanka škode odločilne le primarne škode (kraj kjer pride do neposrednega vpliva na pravno dobrino). Kraj prve, torej neposredne škode, je v Republiki Sloveniji, saj gre za kraj, kjer je prišlo do poplav in s tem neposrednega vpliva na pravno dobrino (v konkretnem primeru nepremičnina tožnika).
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusno obdobje, ki je bilo prej določeno v trajanju več kot dve leti – skrajšanje preizkusnega obdobja – nova dejstva po izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti
Na podlagi ugovora proti odpustu obveznosti zaradi skrajšanja preizkusnega obdobja je dopustno skrajšati tudi preizkusno obdobje, ki je bilo prej določeno v trajanju več kot dve leti, če so podane izjemne okoliščine iz 1. in 2. točke osmega odstavka 408. člena ZFPPIPP.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086162
URS člen 18. ZIKS-1 člen 24, 24/1, 24/1-1, 25, 25/3, 82, 82/1, 82/1-2. KZ člen 115, 115/2.
odložitev izvršitve kazni zapora – razlogi za odložitev izvršitve kazni – zdravljenje, ki ni bolnišnično zdravljenje – zagotovitev potrebne zdravstvene oskrbe – mnenje posebne zdravniške komisije – tek in pretrganje zastaranja izvršitve kazni
Če se ugotovi, da Zavod za prestajanje kazni zapora zaradi zdravstvenega stanja obsojenca ne more zagotoviti kakovostne oskrbe, lahko sodišče na prošnjo obsojenca odloži izvršitev kazni zapora iz razloga iz 2. točke prvega odstavka 82. člena v zvezi s tretjim odstavkom 25. člena ZIKS-1 kot sui generis odložitvenim razlogom.
preizkus terjatev – ločitvena pravica – izločitvena pravica – sočasno priznanje ločitvene in izločitvene pravice na isti stvari – premoženje stečajnega dolžnika – napotitev na pravdo – zmotna uporaba materialnega prava
Ločitvena pravica lahko po zakonu obstaja le na premoženju stečajnega dolžnika, ne pa tudi na premoženju, na katerem ima kdo drug lastninsko pravico. Že zato bi bilo edino logično, da bi upravitelj, ki je pritožnici priznal izločitveno pravico, prerekal ločitveno pravico DUTB na isti nepremičnini. Upniki stečajnega dolžnika pač ne morejo biti v stečajnem postopku poplačani iz premoženja, ki ni v lasti dolžnika.
ZZK-1 člen 86, 87, 88, 98. ZIZ člen 162, 163, 167, 170.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - sklep o nadaljevanju izvršbe z rubežem, cenitvijo in prodajo služnostnih pravic - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
S sklepom, ki predstavlja v tem postopku ponujeno podlago za vpis, je bilo odločeno, da se izvršba, dovoljena s sklepom VL 155269/2015 z dne 11.12.2015, nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom in sicer z rubežem, cenitvijo in prodajo drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic – konkretno služnostnih pravic. Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da gre za nepravo stvarno služnost, zemljiškoknjižni imetnik te pravice pa je dolžnik iz zgoraj navedenega izvršilnega postopka. Pravilna je presoja zemljiškoknjižnega sodišča, da konkretni sklep o izvršbi (v povezavi z zemljiškoknjižnimi pravili in določbami ZIZ) ne daje podlage za vpis zaznambe izvršbe (in vknjižbo hipoteke), kakršna sta predvidena, ko sodišče dovoli izvršbo na nepremičnino.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah
V določilu prvega, drugega in tretjega odstavka 48. člena ZDZdr je določeno, da sodišče ugotavlja pogoje po 39. členu ZDZdr, to je za sprejem na zdravljenje brez privolitve - prvi odstavek, po 75. členu ZDZdr za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - drugi odstavek in po 80. členu ZDZdr nadzorovano obravnavo - tretji odstavek.
To pa pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje poleg pogojev iz 39. člena ZDZdr ugotavljati tudi pogoje iz 75. in 80. člena ZDZdr in šele, če ti pogoji ne obstajajo izdati sklep o odpustitvi pridržane osebe. iz zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom.
Evropski plačlni nalog, izdan na standardnem obrazcu E, ne vsebuje rubrike za zahtevek iz naslova (zakonskih) zamudnih obresti, pri čemer pa to rubriko vsebuje vloga za evropski plačilni nalog, predložena na standardnem obrazcu A, kot je določeno v prilogi I Uredbe (1. in 2. točka 7. člena Uredbe). Ravno zaradi tega se evropski plačilni nalog (izdan na standardnem obrazcu E) izda skupaj s kopijo obrazca za vlogo (predloženo na standardnem obrazcu A), kot to predpisuje 2. točka 12. člena Uredbe.
goljufija – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki – lažnivo prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin
Lažnivo prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin mora biti konkretizirano, zato sama trditev, da se je „obdolženka zlagala, da bo posojeni znesek vrnila v roku enega leta,“ ni zadostno za razmejitev med kazensko in civilno goljufijo.
stroški kazenskega postopka - stroški vročanja po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku - stroški nastali po krivdi
Sodišče druge stopnje je namreč zaključilo, da je prvostopenjsko sodišče bistveno kršilo določbo drugega odstavka 94. člena ZKP, ko je o krivdnih stroških obsojenca, ki je bil k plačilu vseh stroškov kazenskega postopka zavezan že s pravnomočno sodbo z dne 26. 8. 2014, opr. št. I K 2185/2012, odločalo še s posebnim sklepom.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0072581
ZIZ člen 270, 270/2, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 273, 273/1, 273/1-2, 273/1-3, 273/1-4. ZGD-1 člen 592. ZPP člen 285.
zavarovanje nedenarne terjatve – vrste začasnih odredb – dopustna sredstva zavarovanja – zavarovanje terjatvene pravice – terjatev na vzpostavitev primernega zavarovanja – varstvo upnikov družb pri pripojitvi – obstoj nevarnosti otežene uveljavitve terjatve – objektivna nevarnost – trditveno breme – materialno procesno vodstvo
Predlog za zavarovanje nedenarne terjatve je bil z izvršilnim sredstvom denarne kazni neutemeljen že iz razloga, ker tako sredstvo zavarovanja pri predlagani začasni odredbi ni dopustno. Denarna kazen kot sredstvo zavarovanja je dopustna pri začasni odredbi iz 3. točke 273. člena ZIZ.
Terjatev iz 592. člena ZGD-1 je tako imenovana terjatvena pravica (terjatev na vzpostavitev primernega zavarovanja) in se razlikuje od kavzalne terjatve, to je terjatve, za katero je upnik zavarovanje sploh zahteval. Terjatvena pravica je po svoji pravni naravi nedenarna terjatev, dolžnik pa jo izpolni s tem, da zagotovi ustrezno zavarovanje (ustanovitev zastavne pravice na premoženju). Zanjo veljajo vsa splošna pravila, vključno z možnostjo zavarovanja z začasno odredbo, na način in pod pogoji iz ZIZ. Eden od pogojev za zavarovanje nedenarne terjatve je tudi, da bi bila njena uveljavitev kasneje onemogočena ali vsaj znatno otežena.
Nevarnost iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ je opredeljena objektivno, to pa pomeni, da razloge za ogroženo uveljavitev ni nujno iskati zgolj v dolžnikovem ravnanju, temveč lahko izhajajo iz katerega koli vzroka (dolžnikovega ravnanja, zunanjega vzroka ali celo iz stvari same). Bistvo objektivnosti je, da so možne različne poti (načini oziroma viri) ogrožanja uveljavitve nedenarne terjatve, ki same po sebi nujno ne izhajajo iz dolžnikovega ravnanja, lahko pa.
Zahteva po konkretizaciji predpostavke iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ daje zelo podobne rezultate kot presojanje istovrstnih dejanskih stanov po drugem odstavku 270. člena ZIZ. Zlasti takrat, ko že sam predlagatelj za obstoj tega zakonskega pogoja zatrjuje, da bo nevarnost podana zaradi nakazanih subjektivnih okoliščin na strani toženca.
Trditveno breme obstoja nevarnosti otežene uveljavitve terjatve je bilo vsekakor na tožnici, ta pa je to nevarnost utemeljevala predvsem s toženkinim subjektivnim ravnanjem, pri čemer so vse zatrjevane okoliščine stare, medtem ko trenutne (aktualne) razmere, vključno s toženkino zmožnostjo izpolnjevati dolgoročne in kratkoročne obveznosti (zmožnost servisiranja dolga), ne kažejo na to, da bo uveljavitev pritožničine nedenarne terjatve otežena.
Materialno procesno vodstvo je procesno dejanje sodišča, katerega namen je prispevati k zgradbi končne sodbe. Je tipičen institut pravdnega postopka in se v postopku zavarovanja z začasno odredbo uporablja le smiselno.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072593
ZPP člen 204. ZZK -1 člen 13, 13/1, 13/2, 20a.
stranska intervencija – obvestilo o pravdi – stavbna pravica – prenos stavbne pravice – plačilo nadomestila za stavbno pravico – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo – vsebina vpisa pravice – dolžnost plačila nadomestila za stavbno pravico novega imetnika
Predlog tožene stranke, da v pravdo vstopi stranski intervenient, ima pravno naravo obvestila o pravdi v smislu določbe 204. člena ZPP. O utemeljenosti takega predloga sodišče ne odloča in ga tudi ne preverja, ampak ga le posreduje tistemu, ki mu je namenjeno.
Ker nadomestilo za stavbno pravico ni predmet vpisa v zemljiško knjigo, se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
Novi imetnik stavbne pravice glede vseh iz stavbne pravice izvirajočih upravičenj in obveznosti vstopi v položaj prejšnjega imetnika in ga ne glede na svoje želje ne more spremeniti. Tudi obveznost plačila nadomestila je obveznost vsakokratnega imetnika stavbne pravice in ne le pogodbene stranke lastnika nepremičnine oziroma prvotnega imetnika.
Toženka je v postopku pred sodiščem prve stopnje vztrajala le pri tem, da tožnici, zaradi pomanjkljivo opravljenega dela, ni dolžna ničesar plačati. Trditev v zvezi s katero izmed zakonsko predvidenih sankcij za kršitev pogodbe, ni podala. Ni zatrjevala, da bi odstopila od pogodbe, niti konkretizirala koliko manj je opravljeno delo tožnice vredno, v kolikor je toženka napako odpravila na račun tožnice, oziroma v kolikor toženka zahteva znižanje plačila. Šele v pritožbi prvič (nekonkretizirano) nakaže, da je morala v novembru 2014 angažirati drugega podjemnika, da je opravil manjkajoče obračune in vzpostavil davčno pravilno stanje tudi za mesec maj 2014, vendar so te trditve prepozne (pa tudi nekonkretizirane).
Ker torej določba šestega odstavka 95. člena ZKP sodišču ne dopušča, da bi obdolženca oprostilo plačila krivdno povzročenih stroškov kazenskega postopka, obsojenka pa v aktualni pritožbi niti ne izpodbija ugotovitve prvega sodišča, da je stroške privedbe na glavno obravnavo 10. 4. 2014 povzročila po svoji krivdi, ampak se sklicuje le na slabo premoženjsko stanje in moževo bolezen, njenemu pritožbenem predlogu, da se jo plačila krivdno povzročenih stroškov oprosti oziroma, da se ti krijejo iz naslova brezplačne pravne pomoči, ni mogoče slediti.
kazniva dejanja zoper javni red in mir – nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva – priznanje krivde – nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja – pravna opredelitev dejanja – stek kaznivih dejanj – izvršitev temeljne, privilegirane in kvalificirane oblike kaznivega dejanja – posamezno strelno orožje – manjša količina streliva – nevarnost za ljudi in premoženje – izrek kazenske sankcije – vrednotenje obteževalnih in olajševalnih okoliščin – kazniva dejanja zoper življenje in telo – umor – zahrbten način – koristoljubnost – premoženjski motiv – dokazna ocena – posredni dokazi (indici) – sklenjen krog indicev – gotovost oziroma prepričanje o krivdi – razumni dvom – in dubio pro reo – ogled kraja kaznivega dejanja – kontaminacija kraja – biološki sledovi – analiza DNK profilov – donorstvo in čas nastanka biološkega materiala – navzočnost na kraju dejanja – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – izvedensko delo forenzične stroke – postavitev novega izvedenca – kazniva dejanja zoper premoženje – goljufija – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – lažnivo prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin – preslepitev oškodovanca – civilnopravno razmerje – neizpolnitev pogodbe – oprostilna sodba – izrek – razlog za oprostitev obtožbe – odločba o stroških kazenskega postopka glede obsodilnega in oprostilnega dela sodbe – skupni stroški – delna ugoditev pritožbama – delna sprememba sodbe
Naziranje sodišča prve stopnje, ki je obtoženčevo pridobitev in hrambo orožja ter eksploziva pravno opredelilo kot dve kaznivi dejanji po 307. členu KZ-1B v pravem steku, nima opore v materialnopravni teoriji ali judikaturi precedenčnega sodišča.
V posledici odsotnosti neposrednih obremenilnih dokazov in t.i. sklenjenega kroga posrednih dokazov (indicev), da je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje umora, ga je v dvomu ter ob upoštevanju pravila in dubio pro reo treba oprostiti obtožbe.
Opis dejanja ne konkretizira (substancira) zakonskega znaka lažnega prikazovanja ali prikrivanja dejanskih okoliščin in posledično preslepitvenega namena obtoženca, ki mora biti pri kaznivem dejanju goljufije podan ob sklenitvi posla z oškodovancem.
stroški postopka – stroški za zastopanje več strank – obveznost z več dolžniki ali upniki – deljive obveznosti – delitev obveznosti in terjatev
Nasprotnih udeležencev je dvajset in ti trpijo tudi svoje skupne stroške po enakih delih. Če sta jih zahtevala le dva izmed njih, sta upravičena do povračila le vsak svojega deleža.
Ker je iz spisa moč ugotoviti, da tožba tožencu ni bila vročena, poleg tega pa je sodišče v nadaljevanju postopka samo ugotovilo, da toženec ne živi na naslovu iz tožbe, je bilo treba zamudno sodbo razveljaviti.
gospodarski spor – pristojnost za gospodarske spore
Prvostopenjsko sodišče je pravilno odločilo in obrazložilo, da gre za gospodarski spor, ker je tožeča stranka zavod, tožena pa samostojna podjetnica in gre za spor v zvezi z njeno dejavnostjo.
spor majhne vrednosti – izpolnitev pogodbene obveznosti – pogodba o štipendiranju – namen pogodbe – neizpolnitev neznatnega dela obveznosti
Ne drži, da je sodišče neskrbnemu in nevestnemu protipogodbenemu ravnanju toženca nudilo sodno varstvo. V celoti pravilno je izhajalo iz namena pogodbe, ko je presojalo, kakšen je bil pomen predložitve posebnega potrdila o trajanju študijskega obiska glede na celotno pogodbeno obveznost toženca.
V zemljiškoknjižnem postopku, kjer se skladno z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 31. členom ZNP smiselno uporablja ZPP, je v primeru, če je pritožba vložena po pooblaščencu, to lahko le odvetnik, notar ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit in mora slednje izkazati ob vložitvi pritožbe, sicer sodišče pritožbo zavrže (prim. 87. člen ZPP), na kar je bil udeleženec opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa.