Glede na vsebino pogodbeno prevzetih obveznosti je tožena stranka dolžna vrniti sorazmeren znesek prejetih sredstev, ki so bila namenjena spodbujanju primernih zaposlitev dolgotrajno brezposelnim osebam že zato, ker je prišlo do prenehanja zaposlitve obeh delavk pred iztekom 18 mesecev od dneva zaposlitve.
Nastanek navadne škode (kot jo tožnik v konkretnem primeru zatrjuje/uveljavlja) ni vezan na vprašanje, ali je bila ta sanirana. Ta škoda (v obliki zmanjšanja premoženja) je v posledici s strani toženke na objektu/steni povzročenih poškodb že nastala, strošek sanacije teh poškodb pa jo opredeljuje po višini.
ZZZDR člen 15, 15/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
roditeljska pravica – odvzem roditeljske pravice – spolna zloraba otroka – pravica do izjave
Spolna zloraba otroka je zagotovo ena izmed najhujših in zavrženih oblik nasilja nad otrokom in za otroka predstavlja nepopravljivo škodo. V kolikor je izvršitelj roditelj, ta predstavlja razlog za odvzem roditeljske pravice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00000822
ZKP člen 372, 372-6, 407, 407/1, 407/1-1. KZ-1 člen 55, 55/1, 56, 56/1.
neprava obnova kazenskega postopka - uporaba kazenskega zakona - združitev kazni zapora - časovna veljavnost kazenskega zakona - izrek enotne kazni - odmera enotne kazni - kršitev kazenskega zakona - vštevanje pripora in prejšnje kazni
Glede časovne uporabe kazenskega zakona v postopku neprave obnove po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP je ključen trenutek, ko so se stekli pogoji za izrek enotne kazni (ko je storjenih več kaznivih dejanj), in ne, ko so se stekli pogoji za nepravo obnovo.
Tožnik v odgovoru na pritožbo materialnopravno zmotno meni, da je delo na lestvi na višini 1,5 m nevarna dejavnost. Ni mogoče reči, da pri delu na lestvi na višini 1,5m, kljub previdnosti in upoštevanju varnostnih pravil, prihaja do nesreč in da je možnost nastanka škode vnaprej vključena v njeno uporabo. Tožnik se neutemeljeno sklicuje na namen pravil varnega dela in dejstvo, da je delo organiziral njegov svak. V konkretnem primeru je bila nevarnost posledica izključno nepravilnega dela oškodovanca, ki pred pričetkom dela ni preveril stabilnosti lestve. Utemeljenost tožbenega zahtevka je zato treba presojati po pravilih o krivdni odgovornosti.
podaljšljivost roka – predlog za podaljšanje roka – opravičljiv razlog – prekluzija – rok za podajo pripomb na dopolnitev izvedenskega mnenja
Dejstvo, da je imela pooblaščenka tožeče stranke med tekom roka dva dni zaradi praznika zaprto pisarno in da je težje našla strokovno pomoč, v tem primeru ne more biti odločujoča. Številne pripombe tožeče stranke na izvedeniško mnenje in dopolnitev kažejo, da je tožeča stranka bila ves čas seznanjena z izvedeniškim mnenjem in odgovori izvedenca oziroma, da ni šlo za popolnoma novo materijo, na katero se tožeča stranka ni imela časa pripraviti.
Podaljšljivost roka ne pomeni, da je ta rok instruktiven. Če rok ni podaljšan, nastopi prekluzija. Res je rok podaljšljiv, vendar pa bi bilo podaljšanje treba predlagati pred potekom roka in podati razlog za podaljšanje, ki je relevanten. Vložitev predloga za podaljšanje tega roka ne prekine teka tega roka. Rok teče naprej in če sodišče predlogu za podaljšanje ne ugodi, se šteje, kot da predlog za podaljšanje sploh ni vložen.
Prva izvedenka se o določenem vprašanju (glede izmere stanovanja) ni opredelila oziroma povedala, da stanovanja ni premerila, ker to ni možno. Ker dela v tem delu ni opravila, je sodišče edino možno določilo drugega izvedenca, ki je izmero opravil.
ZIZ člen 9, 9/1. ZPP člen 105b, 105b/1, 105b/3, 335, 336.
vloga – pisna vloga – vloga v elektronski obliki – podpis vloge – varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom – nepopolna vloga – nepopolna pritožba – postopek s pritožbo – takojšnje zavrženje pritožbe
Pisna vloga je tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Pisna vloga se med ostalim lahko pošlje po elektronski poti, vendar ZPP v tem primeru določa še, da se vloga v elektronski obliki vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu. Vložnik mora vlogo podpisati, razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče. Za izviren podpis vložnika se šteje njegov lastnoročni podpis, kot tudi podpis z varnim elektronskim podpisom, overjen s kvalificiranim potrdilom. Čeprav torej zakon določa, da se vloga lahko vloži tudi v elektronski obliki, ne zadostuje, da se pošlje sodišču na elektronski naslov. Vloga, vložena v elektronski obliki, mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, sicer vloga ni popolna.
SPZ člen 219, 219/1. ZPP člen 11, 11/1, 347, 347/2.
služnost – izvrševanje služnosti – varstvo služnosti – vznemirjanje služnosti – priposestvovanje služnosti – dobra vera – načelo obzirnosti
Služnost se mora izvrševati na način, ki čim manj obremenjuje gospodujočo nepremičnino.
Tožbeni zahtevek za varstvo služnosti je utemeljen, če je vznemirjanje služnosti takšno, da bodisi preprečuje ali pomembneje otežuje izvrševanje vsebine služnostne pravice. Za vznemirjanje se zato ne šteje ravnanje, ki sicer posega v način izvrševanja služnosti, a nanj ne vpliva bistveno.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081624
URS člen 15, 39. EKČP člen 10. ZPP člen 124, 125, 125a, 224, 224/4.
izključitev javnosti na glavni obravnavi – razžalitev časti in dobrega imena – pravica do svobode izražanja – varstvo osebnostnih pravic – odgovorni urednik informativnega programa – dvom v korektnost dela pri pripravi oddaje – izjava na javni seji komisije državnega zbora – televizijski prenos
Pritožnik se ne more sklicevati na kršitev načela javnosti glavne obravnave, če ni ugovarjal zoper vsebino zapisnika o glavni obravnavi (124. in 125. člen ZPP), čeprav je to možnost imel ob podpisu zapisnika ter še kasneje po vročitvi prepisa zapisnika (125.a člen ZPP).
Toženec pri podaji izjave ni imel zaničevalnega namena in izjave ni podal z namenom očrniti tožnico oziroma njeno delo pred širšo javnostjo. Pri podajanju izjave ni ravnal hudo malomarno oziroma brezbrižno, kot je že zgoraj pojasnjeno, saj je imel že na podlagi prejetega SMS, vsaj glede bistvenega dela svoje izjave, opravičljive razloge, da je verjel v resničnost svojih trditev.
Poleg tega je dokazno breme na tožnici, ki bi morala dokazati, da je toženec zavestno in namerno zapisal neresnične žaljive trditve o njej oziroma da je pri tem ravnal brezbrižno, ne ozirajoč se na resničnost zapisanih trditev. Tega pa ni dokazala.
Tožnica kot novinarka in odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija v času podaje sporne izjave je absolutno javna oseba in zanjo velja, da je morala kot takšna na račun svoje vloge trpeti več kritike in hujše komentarje glede svojega dela, posebej še v primeru, ko je predmet kritike oddaja, v kateri je bila obravnavana tema, za katero je bil izražen velik interes javnosti, da se resničnost dogodkov (delovanje pripadnikov tedanje SDV) čimbolj in verodostojno razišče.
pogodba o preužitku med zakoncema, sklenjena pred začetkom veljave OZ - ustna pogodba - odplačnost pogodbe - darilna pogodba
Če se upoštevajo določbe ZZZDR, ki nalagajo zakoncema dolžnost, da sta si dolžna medsebojno pomagati, je namen, zaradi katerega sta zakonca med seboj sklenila pogodbo o preužitku, povezan s posebnimi razlogi in okoliščinami, zaradi katerih zakonca skleneta med seboj takšno pogodbo. Teh posebnih okoliščin pa tožnica ni dokazala.
motenje posesti – vzpostavitev prejšnjega stanja – uporaba parkirnih mest – motilno dejanje – posest – postopek v pravdah zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva
Res je, da za posest dveh parkirnih mest ni odločilno, da bi posestnika na njih ves čas imela parkirano svoje vozilo, vendar pa morata dokazati, da sta imela ves čas možnost točno določeni mesti za parkiranje uporabiti in da sta torej imela dejansko oblast nad stvarjo. Pogosto parkiranje na določenem mestu temu standardu ne zadosti.
Posest je le tisto razmerje fizične oblasti nad stvarjo, ki zadovoljuje naslednje kriterije: zunanja vidnost, trajnost, izključnost, dostop stvari posestniku. S tem v zvezi mora sodišče v ponovljenem postopku ugotoviti, ali sta tožnika do motilnega dejanja, ki je predmet te pravde, izključila tretje osebe od souporabe parkirišč (kriterij izključnosti) in ali sta imela vselej, kadar sta to hotela, možnost parkirati na točno določenem mestu (kriterij dostopnosti), ali pa je mogoče v konkretnem primeru vendarle šlo za soposest tudi drugih uporabnikov stavbe in o izključni posesti tožnikov na mestih, ki sta predmet te pravde, ni mogoče govoriti.
Sodišče ni upoštevalo, da je tožnica uveljavljala (alternativno) kot drugi pogoj tudi okoliščine iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, saj trdi, da je stališče prvega sodišča, ki se sklicuje na 37. člen SPZ, materialnopravno zmotno, ker se lahko z začasno odredbo omeji lastnikovo razpolaganje s premoženjem, če se lahko le na ta način omogoči upniku, da uveljavlja (realizira) svoje terjatve do dolžnika.
Ker je tožnik trdil, da je bila sklenjena kupoprodajna pogodba, toženka pa je to dejstvo priznala, je moralo pritožbeno sodišče upoštevati, da sta bili med strankama sklenjeni kupoprodajni (in ne morda kakšni drugi) pogodbi. Sodišče je namreč vezano na trditveno podlago strank in razen, če ne gre za situacije iz tretjega odstavka 3. člena ZPP, izven teh trditev ne more ugotavljati dejanskega stanja.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0085527
ZPSPP člen 28, 28/1, 28/1-2, 29. ZPP člen 13, 206, 212. OZ člen 311.
nalog za izpraznitev poslovnih prostorov – zamuda s plačilom najemnine – odstop od najemne pogodbe – prenehanje obveznosti plačila najemnine – pobot – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – trditveno in dokazno breme – nesubstanciran dokazni predlog
Po pravilnem odstopu od najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine, poznejše prenehanje obveznosti plačila najemnine zaradi izpolnitve, na veljavnost odstopa od pogodbe nima pravnih učinkov in tudi ni razlog za zavrnitev zahteve po izpraznitvi poslovnega prostora.
Tudi v primeru, če bi že bil v pravdi na plačilo najemnin tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi ugotovitve v pobot ugovarjane terjatve, taka odločitev ne bi imela nobenega vpliva na presojo utemeljenosti odstopa od najemne pogodbe in posledično tudi na presojo pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo sodbe na podlagi izpraznitvenega naloga.
S prenehanjem družbe kot glavnega dolžnika zaradi stečaja ne prenehajo tudi njene obveznosti (pač pa te obstajajo še naprej, v posledici pa obstajajo tudi akcesorne, na obstoj teh obveznosti vezane pravice upnikov). Upnikova opustitev prijave (oziroma prepozna prijava) terjatve v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika na obstoj akcesornih obveznosti (kamor sodi tudi poroštvo) ne vpliva.
Nepravilno je stališče, da pogodbenika zamudnih obresti, s tem pa tudi načina njihovega obračunavanja, ne bi mogla dogovoriti drugače od predpisanih z zakonom.
Toženec je kot porok in plačnik terjatve, zaradi zamude pri njenem plačilu, dolžan plačati tudi iztoževane, do vložitve predloga za izvršbo natekle, obresti. Glavnica (kapitalizirane obresti) se obrestuje od vložitve predloga za izvršbo dalje, ker je tožena stranka od tedaj dalje s plačilom v zamudi.
izvedba naroka v nenavzočnosti stranke – kršitev pravice do izjave – opravičilo stranke – pritožbeni rok – začetek teka pritožbenega roka – napačen datum izdaje sodbe
Napačen datum izdaje sodbe v ničemer ne okrni položaja toženca, saj začetek teka pritožbenega roka ni vezan nanj, temveč na trenutek vročitve sodbe.
Razlog za umik tožbe tožeče stranke je bila delna izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom. V takšnem primeru mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (158. člen ZPP). Pri tem tožeči stranki pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do umika tožbe le v primeru pravočasnega umika tožbe in pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja (glej Nina Betetto, Komentar k 158. členu ZPP, druga knjiga, stran 46). Pravočasen je umik tožbe, ki sledi neposredno izpolnitvi zahtevka.
Ni prišlo do zakonite subrogacije, zato na zavarovalnico vtoževana terjatev ni prešla. To pa pomeni, da je toženka zavezana plačati obveznost tožnici, ne pa zavarovalnici, ki je zahtevek za vnovčenje zavarovanja zavrnila.