Nepravilno je stališče, da pogodbenika zamudnih obresti, s tem pa tudi načina njihovega obračunavanja, ne bi mogla dogovoriti drugače od predpisanih z zakonom.
Toženec je kot porok in plačnik terjatve, zaradi zamude pri njenem plačilu, dolžan plačati tudi iztoževane, do vložitve predloga za izvršbo natekle, obresti. Glavnica (kapitalizirane obresti) se obrestuje od vložitve predloga za izvršbo dalje, ker je tožena stranka od tedaj dalje s plačilom v zamudi.
Sodišče ni upoštevalo, da je tožnica uveljavljala (alternativno) kot drugi pogoj tudi okoliščine iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, saj trdi, da je stališče prvega sodišča, ki se sklicuje na 37. člen SPZ, materialnopravno zmotno, ker se lahko z začasno odredbo omeji lastnikovo razpolaganje s premoženjem, če se lahko le na ta način omogoči upniku, da uveljavlja (realizira) svoje terjatve do dolžnika.
Toženka je imela pravno podlago za izvedbo nakazila denarja po zavarovalnih policah na račun tožnikove žene. Ker je tako toženka pravilno izpolnila svojo obveznost, je ta prenehala.
Profesionalna skrbnost toženki ni nalagala izpeljave dodatnih poizvedb ali opravil, med njimi osebnega preverjanja identitete zavarovalca. Okoliščine konkretnega primera niso nakazovale na to, da zaključnega sporazuma in pooblastila ni oziroma ne bo podpisal tožnik, temveč (brez njegovega pooblastila) nekdo drug.
ZIZ člen 9, 9/1. ZPP člen 105b, 105b/1, 105b/3, 335, 336.
vloga – pisna vloga – vloga v elektronski obliki – podpis vloge – varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom – nepopolna vloga – nepopolna pritožba – postopek s pritožbo – takojšnje zavrženje pritožbe
Pisna vloga je tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Pisna vloga se med ostalim lahko pošlje po elektronski poti, vendar ZPP v tem primeru določa še, da se vloga v elektronski obliki vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu. Vložnik mora vlogo podpisati, razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče. Za izviren podpis vložnika se šteje njegov lastnoročni podpis, kot tudi podpis z varnim elektronskim podpisom, overjen s kvalificiranim potrdilom. Čeprav torej zakon določa, da se vloga lahko vloži tudi v elektronski obliki, ne zadostuje, da se pošlje sodišču na elektronski naslov. Vloga, vložena v elektronski obliki, mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, sicer vloga ni popolna.
S prenehanjem družbe kot glavnega dolžnika zaradi stečaja ne prenehajo tudi njene obveznosti (pač pa te obstajajo še naprej, v posledici pa obstajajo tudi akcesorne, na obstoj teh obveznosti vezane pravice upnikov). Upnikova opustitev prijave (oziroma prepozna prijava) terjatve v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika na obstoj akcesornih obveznosti (kamor sodi tudi poroštvo) ne vpliva.
Glede na vsebino pogodbeno prevzetih obveznosti je tožena stranka dolžna vrniti sorazmeren znesek prejetih sredstev, ki so bila namenjena spodbujanju primernih zaposlitev dolgotrajno brezposelnim osebam že zato, ker je prišlo do prenehanja zaposlitve obeh delavk pred iztekom 18 mesecev od dneva zaposlitve.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0085926
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZIZ člen 270, 272. ZPP člen 214, 214/4.
začasna odredba – predlog za izdajo začasne odredbe – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – zavarovanje nedenarne terjatve – premoženjska razmerja med zakonci – izvenzakonska skupnost – delitev skupnega premoženja – skupno premoženje – posebno premoženje – trditveno in dokazno breme – vlaganje v nepremičnino – splošno znana dejstva – kotiranje vrednostnih papirjev na borzi
O predlogu za izdajo začasne odredbe, o izdaji katere odloča sodišče pred vročitvijo predloga nasprotni stranki in brez naroka, odloča sodišče v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo tožeča stranka ponudi v predlogu. Če iz predloga sledi verjetnost obstoja predpostavk za izdajo začasne odredbe in je predlagano ustrezno sredstvo zavarovanja, predlogu ugodi in izda predlagani sklep, sicer predlog zavrne.
Za standard splošno znanega dejstva je potrebna širša notornost. Znano mora biti širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje, oziroma pretežni večini vseh odraslih članov družbe ne glede na spol, starost, veroizpoved, izobrazbo, interese in socialni položaj. Časovni okvir kotiranja (določenih) vrednostnih papirjev na borzi ne ustreza standardu splošno znanega dejstva.
V posameznih bolj zapletenih primerih ni izključeno, da se ocenjuje zgolj verjetnost celote trditev ene in druge stranke.
ZZZDR člen 12, 12/1, 59, 59/1. ZPP člen 108, 108/1, 110, 110/4, 153, 153/3, 180, 180/1, 183, 300, 339, 339/1.
obseg skupnega premoženja – velikost deležev – domneva o enakem deležu zakoncev na skupnem premoženju – skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – opustitev obrazložitve zavrnitve dokazov – kršitev pravice do obravnavanja v postopku – dopolnitev tožbe
Zaradi zakonske domneve iz prvega odstavka 59. člena ZZZDR, da sta deleža zakoncev oziroma izvenzakonskih partnerjev (prvi odstavek 12. člena ZZZDR) na njunem skupnem premoženju enaka, bi lahko bil vprašljiv pravni interes za tožbo v delu, kjer tožnica zahteva (zgolj) polovični delež na spornem skupnem premoženju. Ker pa toženec tožnici na skupnem premoženju priznava samo delež v višini 1/10, kar pomeni, da nasprotuje prej navedeni zakonski domnevi, tožbe v zvezi z navedenim zahtevkom ni mogoče zavreči.
pogodba o preužitku med zakoncema, sklenjena pred začetkom veljave OZ - ustna pogodba - odplačnost pogodbe - darilna pogodba
Če se upoštevajo določbe ZZZDR, ki nalagajo zakoncema dolžnost, da sta si dolžna medsebojno pomagati, je namen, zaradi katerega sta zakonca med seboj sklenila pogodbo o preužitku, povezan s posebnimi razlogi in okoliščinami, zaradi katerih zakonca skleneta med seboj takšno pogodbo. Teh posebnih okoliščin pa tožnica ni dokazala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080139
OZ člen 16. ZPP člen 354, 356.
kupoprodajna pogodba – predmet kupoprodajne pogodbe – stanovanje – nesporazum o predmetu obveznosti – nasprotje v razlogih sodbe – dodelitev zadeve drugemu sodniku
Pravno podlago za odločitev o primarnem tožbenem zahtevku predstavlja določba 16. člena OZ, v skladu s katero se šteje, da pogodba ni sklenjena, če sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti. Gre za primere, ko iz samih izjav strank sicer ni mogoče razbrati, da gre za različno naravo, predmet ali podlago, a se to izkaže kasneje pri izpolnjevanju tega, kar naj bi bilo dogovorjeno.
SPZ člen 219, 219/1. ZPP člen 11, 11/1, 347, 347/2.
služnost – izvrševanje služnosti – varstvo služnosti – vznemirjanje služnosti – priposestvovanje služnosti – dobra vera – načelo obzirnosti
Služnost se mora izvrševati na način, ki čim manj obremenjuje gospodujočo nepremičnino.
Tožbeni zahtevek za varstvo služnosti je utemeljen, če je vznemirjanje služnosti takšno, da bodisi preprečuje ali pomembneje otežuje izvrševanje vsebine služnostne pravice. Za vznemirjanje se zato ne šteje ravnanje, ki sicer posega v način izvrševanja služnosti, a nanj ne vpliva bistveno.
vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – vezanost pravdnega sodišča na kazensko zavrnilno sodbo – uporaba izvedenskega mnenja, izdelanega v kazenskem postopku – položaj izvedenca – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave
Pri zavrnilni kazenski sodbi tudi sicer ne gre za meritorno odločitev o (ne)obstoju kaznivega dejanja, ampak sodbo izdano iz procesnih razlogov. Sodišče prve stopnje je zato v tem postopku lahko in moralo presojati, ali obstoji civilna odgovornost toženca za škodo, ki je nastala v prometni nesreči.
Glede na to, da tožnica v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani ni sodelovala, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko mnenja izvedenca B. B. ni upoštevalo kot dokaz. Ne glede na to, da je položaj izvedenca, postavljenega v drugem sodnem postopku, v bistvenem enak kot položaj izvedenca, angažiranega prav za potrebe konkretnega postopka, je bistveno, da tožnica, ni soglašala z uporabo mnenja. Načelo kontradiktornosti namreč stranki zagotavlja tudi pravico, da je prisotna ob izvajanju dokazov, da izvedencu postavlja vprašanja ter da se izjavi o rezultatih dokazovanja. Vse to pa tožnici, ki ni bila stranka kazenskega postopka, ni bilo omogočeno. Je pa sodišče prve stopnje bilo dolžno trditve, ki so bile dane s ciljem vzbuditi dvom v pravilnost (v tem postopku) izdelanega mnenja dr. D. D., obravnavati in se do njih, ko je to mnenje ocenjevalo, opredeliti. Ker tega ni storilo, je poseglo v pravico toženca do izjave.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075869
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56. ZFPPIPP člen 212, 212/1, 212/4, 216, 216/1. ZPP člen 337, 337/1.
prisilna poravnava – nadaljevanje izvršilnega postopka po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi – delno plačilo terjatve – pritožbena novota – ugovorni razlog – utesnitev izvršbe
Trditve o delnem plačilu po svoji vsebini ne predstavljajo zatrjevanja dejstva, ki bi ga moralo upoštevati višje sodišče v pritožbenem postopku in ki bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve o utesnitvi izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave kot posledice potrjene prisilne poravnave. Trditve o delnem prenehanju terjatve zaradi plačila predstavljajo ugovorni razlog, o ugovoru pa odloča sodišče prve stopnje.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080223
OZ člen 154, 154/4, 171, 171/1, 174, 174/1, 174/2, 299, 378. ZVCP člen 44, 44/1. ZOZP člen 20a, 20a/2. ZPP člen 8, 339, 339/1.
obvezno zavarovanje v prometu – odškodninska odgovornost – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – trčenje avtomobila in motorja – solidarna odgovornost – škoda tretjega – sopotnik na motorju – deljena odgovornost – prispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – skaženost – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – renta – vzročna zveza – zamuda – tek zakonskih zamudnih obresti
V sporih, ko odškodnino uveljavlja tretji na podlagi četrtega odstavka 154. člena OZ je relevanten ugovor, da eden izmed imetnikov motornih vozil ni kriv za škodo. Oba imetnika motornih vozil morata odgovarjati vsaj deloma, da se lahko njuna obveznost določi kot solidarna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDICINSKO PRAVO
VSL0084866
OZ člen 15, 55, 58, 18, 131, 147, 147/1, 239, 239/2, 240. ZPacP člen 20, 26, 26/5, 28, 37. ZZDej člen 1. ZPP člen 70, 70-1, 70-6, 254, 254/1, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost – odgovornost delodajalca za delavca – zdravniški poseg – pojasnilna dolžnost – pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju – privolitev – privolitveni obrazec – medicinska napaka – pogodbena odškodninska odgovornost – deliktna odgovornost – kršitev dolžne skrbnosti – paraplegija – izvedensko mnenje – ponovitev dokazovanja z drugim izvedencem – pravica do izjave – enako varstvo pravic
Sodišče lahko ponovi dokazovanje z drugim izvedencem tudi v primeru, ko zaradi usodnosti pomena izvedenskega mnenja za izid pravde in zavedajoč se določenega znanstvenega tveganja pri zahtevnejših ekspertizah oceni, da je treba pravilnost sicer jasnih in popolnih izvedenčevih ugotovitev preveriti še z mnenjem drugega izvedenca.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081624
URS člen 15, 39. EKČP člen 10. ZPP člen 124, 125, 125a, 224, 224/4.
izključitev javnosti na glavni obravnavi – razžalitev časti in dobrega imena – pravica do svobode izražanja – varstvo osebnostnih pravic – odgovorni urednik informativnega programa – dvom v korektnost dela pri pripravi oddaje – izjava na javni seji komisije državnega zbora – televizijski prenos
Pritožnik se ne more sklicevati na kršitev načela javnosti glavne obravnave, če ni ugovarjal zoper vsebino zapisnika o glavni obravnavi (124. in 125. člen ZPP), čeprav je to možnost imel ob podpisu zapisnika ter še kasneje po vročitvi prepisa zapisnika (125.a člen ZPP).
Toženec pri podaji izjave ni imel zaničevalnega namena in izjave ni podal z namenom očrniti tožnico oziroma njeno delo pred širšo javnostjo. Pri podajanju izjave ni ravnal hudo malomarno oziroma brezbrižno, kot je že zgoraj pojasnjeno, saj je imel že na podlagi prejetega SMS, vsaj glede bistvenega dela svoje izjave, opravičljive razloge, da je verjel v resničnost svojih trditev.
Poleg tega je dokazno breme na tožnici, ki bi morala dokazati, da je toženec zavestno in namerno zapisal neresnične žaljive trditve o njej oziroma da je pri tem ravnal brezbrižno, ne ozirajoč se na resničnost zapisanih trditev. Tega pa ni dokazala.
Tožnica kot novinarka in odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija v času podaje sporne izjave je absolutno javna oseba in zanjo velja, da je morala kot takšna na račun svoje vloge trpeti več kritike in hujše komentarje glede svojega dela, posebej še v primeru, ko je predmet kritike oddaja, v kateri je bila obravnavana tema, za katero je bil izražen velik interes javnosti, da se resničnost dogodkov (delovanje pripadnikov tedanje SDV) čimbolj in verodostojno razišče.
vezanost na izvršilni naslov - določljivost naložene obveznosti - pravica delavca do polnega nadomestila - izterjava davkov in prispevkov
Glede na zakonsko ureditev delavec prejemke, ki jih je dobil od Zavoda, obdrži, razliko do polnega nadomestila plače pa dobi od delodajalca. Delavec tako dobi povrnjeno celotno nadomestilo plače za čas nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, Zavod dobi od delodajalca vrnjena sredstva, ki jih je neutemeljeno plačal delavcu, delodajalec pa plača tisto, kar je dolžan.
zapuščinski postopek – prijava udeležbe – udeležba – pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju – stranke zapuščinskega postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da pravice iz zapuščine tudi ne predstavlja morebitno uveljavljanje lastninske pravice Č. Č. na določenih stvareh. Ker je Č. Č. tretja oseba, tudi zaradi ugotavljanja obsega zapuščine pogojev za njeno udeležbo v postopku ni.
Ker se pritožnica ni zavzemala za pridobitev dela, ki je po sklepu pripadel predlagatelju, posebna utemeljitev upravičenega interesa v sklepu ni bila potrebna.
Zgolj okoliščina, da je delitev nepremičnin predlagal predlagatelj, nasprotna udeleženka pa se je temu upirala, ne zadostuje za sklep, da je bila delitev izključno v predlagateljevem interesu.
regulacijska začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - tožena stranka v stečaju - pogodba o izvajanju rudarskih del - ničnost - neučinkovanje pogodb - nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika - upravljanje stečajne mase
Ali so izpolnjeni pogoji za odvzem in posledično prenehanje rudarske pravice po ZRud-1 lahko presoja Republika Slovenija v upravnem postopku za odvzem. Sodišče prve stopnje bi se moralo ukvarjati predvsem z vprašanjem pod katerega od institutov insolvenčnega postopka je mogoče subsumirati sporne pogodbe o izvajanju rudarskih del in aneksa ter ali so zaradi nasprotovanja verjetno nične oziroma brez učinka. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo njene trditve o ničnosti oziroma neučinkovanju spornih pogodb glede na določbe o nadaljevanju poslovanja in o upravljanju stečajne mase - v okviru tega o oddajanju v najem.