ZFPPIPP člen 62, 62/1, 62/2, 65, 66, 71, 383, 383/2, 383/2-3, 392. ZPP člen 365, 365-1.
postopek osebnega stečaja – dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev – ugovor – dodatni sklep o preizkusu terjatev – nedovoljena pritožba
Ker se pritožnik ni poslužil predpisanega postopka ugovora zoper dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev, tega ne more nadomestiti s pritožbo zoper dodatni sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0085527
ZPSPP člen 28, 28/1, 28/1-2, 29. ZPP člen 13, 206, 212. OZ člen 311.
nalog za izpraznitev poslovnih prostorov – zamuda s plačilom najemnine – odstop od najemne pogodbe – prenehanje obveznosti plačila najemnine – pobot – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – trditveno in dokazno breme – nesubstanciran dokazni predlog
Po pravilnem odstopu od najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine, poznejše prenehanje obveznosti plačila najemnine zaradi izpolnitve, na veljavnost odstopa od pogodbe nima pravnih učinkov in tudi ni razlog za zavrnitev zahteve po izpraznitvi poslovnega prostora.
Tudi v primeru, če bi že bil v pravdi na plačilo najemnin tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi ugotovitve v pobot ugovarjane terjatve, taka odločitev ne bi imela nobenega vpliva na presojo utemeljenosti odstopa od najemne pogodbe in posledično tudi na presojo pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo sodbe na podlagi izpraznitvenega naloga.
ZIZ člen 189, 189/7. ZKZ člen 18, 19, 22, 22/2. ZUP člen 224.
zaščitena kmetija – prodaja – soglasje upravne enote – sklep o domiku
Izvršilna sodišča so pri izdaji sklepa o domiku vezana na izrek odločbe upravne enote. Če ta morebiti ni pravilna, izvršilno sodišče ne more samo odločiti drugače. Gre za upravni postopek in predlagatelj mora morebitne nepravilnosti pri izdaji upravne odločbe uveljavljati v upravnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080139
OZ člen 16. ZPP člen 354, 356.
kupoprodajna pogodba – predmet kupoprodajne pogodbe – stanovanje – nesporazum o predmetu obveznosti – nasprotje v razlogih sodbe – dodelitev zadeve drugemu sodniku
Pravno podlago za odločitev o primarnem tožbenem zahtevku predstavlja določba 16. člena OZ, v skladu s katero se šteje, da pogodba ni sklenjena, če sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti. Gre za primere, ko iz samih izjav strank sicer ni mogoče razbrati, da gre za različno naravo, predmet ali podlago, a se to izkaže kasneje pri izpolnjevanju tega, kar naj bi bilo dogovorjeno.
Toženka je imela pravno podlago za izvedbo nakazila denarja po zavarovalnih policah na račun tožnikove žene. Ker je tako toženka pravilno izpolnila svojo obveznost, je ta prenehala.
Profesionalna skrbnost toženki ni nalagala izpeljave dodatnih poizvedb ali opravil, med njimi osebnega preverjanja identitete zavarovalca. Okoliščine konkretnega primera niso nakazovale na to, da zaključnega sporazuma in pooblastila ni oziroma ne bo podpisal tožnik, temveč (brez njegovega pooblastila) nekdo drug.
vrnitev poslovne sposobnosti – zloraba prepovedanih drog – izvedenec
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno zasliši udeleženko in predlagateljico, predvsem v smeri vsakdanjega funkcioniranja udeleženke v družini in tudi sicer. Namreč tudi ni jasno, kakšne posle naj bi poleg vsakdanjih opravil, udeleženka še opravljala, pa naj jih ne bi bila zmožna, ali ima poleg denarnih sredstev od prodaje nepremičnin, še kaj premoženja (nepremičnine) s katerim bi lahko razpolagala, iz kakšnega njenega ravnanja izhaja, da razen s sredstvi pokojnine, z ostalim svojim premoženjem ne bi bila sposobna racionalno razpolagati.
Da je vozilo, s katerim je bila povzročena prometna nesreča, v času nesreče upravljal toženec, je s pomočjo pravil logičnega mišljenja in splošnih življenjskih izkušenj mogoče sklepati iz znanih dejstev.
izvedba naroka v nenavzočnosti stranke – kršitev pravice do izjave – opravičilo stranke – pritožbeni rok – začetek teka pritožbenega roka – napačen datum izdaje sodbe
Napačen datum izdaje sodbe v ničemer ne okrni položaja toženca, saj začetek teka pritožbenega roka ni vezan nanj, temveč na trenutek vročitve sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084951
OZ člen 247. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
hipoteka – obstoj davčnega dolga – dejansko stanje – dokazovanje – dokazni predlog – pravica do izjave – vnaprejšnja dokazna ocena – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je dokazni predlog tožnika s pridobitvijo podatkov od FURS-a neupravičeno opustilo. Pojasnilo sodišča, da je mogoče že na podlagi listinske dokumentacije, predložene s strani tožene stranke, sklepati o stanju dolga na dan sklenitve poravnave, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in kršitev tožnikove pravice do izjave ter pravice do enakopravnosti strank v postopku. Element pravice do izjave je tudi pravica stranke, da navaja dokaze, se izjavi o dokaznih predlogih nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku in se izjavi o rezultatih dokazovanja. S takim ravnanjem, ki ga tožnik utemeljeno graja, je prvostopenjsko sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
izvršba na denarno terjatev - izvršba na pokojnino - ustavitev izvršbe - rubljivi prejemki - letni dodatek za rekreacijo
Iz listin, ki jih je dolžnik priložil k pritožbi, izhaja, da je dolžnik tako v letu 2015, kot tudi v letu 2016 bil upravičen do letnega dodatke za rekreacijo, ki v skladu z določbami ZIZ ni izvzet iz izvršbe in torej šteje med rubljive prejemke. Ker tako ni nobenega dvoma o tem, da dolžnik vsako leto v obdobju enega leta prejme najmanj en dohodek, ki je rubljiv, pogoji za ustavitev izvršbe na podlagi drugega oziroma tretjega odstavka 133.a člena ZIZ niso izpolnjeni.
Ker je tožnik trdil, da je bila sklenjena kupoprodajna pogodba, toženka pa je to dejstvo priznala, je moralo pritožbeno sodišče upoštevati, da sta bili med strankama sklenjeni kupoprodajni (in ne morda kakšni drugi) pogodbi. Sodišče je namreč vezano na trditveno podlago strank in razen, če ne gre za situacije iz tretjega odstavka 3. člena ZPP, izven teh trditev ne more ugotavljati dejanskega stanja.
nujna pot – določitev nujne poti – načelo sorazmernosti – nadomestilo – škoda – škoda zaradi ustanovljene nujne poti – manjvrednost zemljišča – koristi zaradi nujne poti – nedovoljene pritožbene novote
Ob tem, da pritožba navedb o znatni prizadetosti uporabe in ogroženi varnosti stanovalcev ne uspe ustrezno konkretizirati (in še manj izkazati), velja poudariti, da se z izpodbijanim sklepom ne ustanavlja (vsem namenjena) javna pot, ampak (zgolj) nujna pot za potrebe parcele X.
Tudi v t.i. imenovanih predlagalnih nepravdnih postopkih velja glede navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov prekluzija.
Ker se pritožnica ni zavzemala za pridobitev dela, ki je po sklepu pripadel predlagatelju, posebna utemeljitev upravičenega interesa v sklepu ni bila potrebna.
Zgolj okoliščina, da je delitev nepremičnin predlagal predlagatelj, nasprotna udeleženka pa se je temu upirala, ne zadostuje za sklep, da je bila delitev izključno v predlagateljevem interesu.
podaljšljivost roka – predlog za podaljšanje roka – opravičljiv razlog – prekluzija – rok za podajo pripomb na dopolnitev izvedenskega mnenja
Dejstvo, da je imela pooblaščenka tožeče stranke med tekom roka dva dni zaradi praznika zaprto pisarno in da je težje našla strokovno pomoč, v tem primeru ne more biti odločujoča. Številne pripombe tožeče stranke na izvedeniško mnenje in dopolnitev kažejo, da je tožeča stranka bila ves čas seznanjena z izvedeniškim mnenjem in odgovori izvedenca oziroma, da ni šlo za popolnoma novo materijo, na katero se tožeča stranka ni imela časa pripraviti.
Podaljšljivost roka ne pomeni, da je ta rok instruktiven. Če rok ni podaljšan, nastopi prekluzija. Res je rok podaljšljiv, vendar pa bi bilo podaljšanje treba predlagati pred potekom roka in podati razlog za podaljšanje, ki je relevanten. Vložitev predloga za podaljšanje tega roka ne prekine teka tega roka. Rok teče naprej in če sodišče predlogu za podaljšanje ne ugodi, se šteje, kot da predlog za podaljšanje sploh ni vložen.
zapuščinski postopek – prijava udeležbe – udeležba – pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju – stranke zapuščinskega postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da pravice iz zapuščine tudi ne predstavlja morebitno uveljavljanje lastninske pravice Č. Č. na določenih stvareh. Ker je Č. Č. tretja oseba, tudi zaradi ugotavljanja obsega zapuščine pogojev za njeno udeležbo v postopku ni.
pogodba o preužitku med zakoncema, sklenjena pred začetkom veljave OZ - ustna pogodba - odplačnost pogodbe - darilna pogodba
Če se upoštevajo določbe ZZZDR, ki nalagajo zakoncema dolžnost, da sta si dolžna medsebojno pomagati, je namen, zaradi katerega sta zakonca med seboj sklenila pogodbo o preužitku, povezan s posebnimi razlogi in okoliščinami, zaradi katerih zakonca skleneta med seboj takšno pogodbo. Teh posebnih okoliščin pa tožnica ni dokazala.
S prenehanjem družbe kot glavnega dolžnika zaradi stečaja ne prenehajo tudi njene obveznosti (pač pa te obstajajo še naprej, v posledici pa obstajajo tudi akcesorne, na obstoj teh obveznosti vezane pravice upnikov). Upnikova opustitev prijave (oziroma prepozna prijava) terjatve v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika na obstoj akcesornih obveznosti (kamor sodi tudi poroštvo) ne vpliva.
ZZZDR člen 15, 15/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
roditeljska pravica – odvzem roditeljske pravice – spolna zloraba otroka – pravica do izjave
Spolna zloraba otroka je zagotovo ena izmed najhujših in zavrženih oblik nasilja nad otrokom in za otroka predstavlja nepopravljivo škodo. V kolikor je izvršitelj roditelj, ta predstavlja razlog za odvzem roditeljske pravice.
Če je sodišče prve stopnje pri presoji pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe v konkretnem primeru spoznalo verjetnost, da je bila pogodba o upravljanju toženi stranki pravilno odpovedana in da so etažni lastniki sporne stavbe sklenili po tem veljavno pogodbo z novim upravnikom (ki jo je posledično dolžan začeti izpolnjevati), so razlogi sklepa o zavrnitvi predloga zavarovanja z začasno odredbo v delu, v katerem sodišče zaključi, da zavarovanje ni potrebno, ker tožena stranka izpolnjuje pogodbo o upravljanju v sporni stavbi še naprej na enak način kot pred odpovedjo pogodbe, sami s sabo v nasprotju.
Namen etažnih lastnikov pri zahtevi za sodno varstvo je v začasni preprečitvi toženi stranki, da nadaljuje z izvrševanjem pogodbe o upravljanju.
Pritožnica ima tudi prav, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da bi, če bi predlagano začasno odredbo izdalo, prejudiciralo odločitev o vloženi tožbi, ne da bi upoštevalo trditve nasprotne stranke (tožene stranke). Če je sodišče ocenilo, da mora pred odločitvijo izvesti kontradiktoren postopek, bi ga moralo izvesti, ne pa iz tega razloga predlog zavrniti.
Tožena stranka je zavarovancu dala možnost, da z dodatnim dogovorom (ki je vezan na dodatno plačilo) zavaruje odgovornost za takšno škodo, ki bi nastala tretjim osebam in ni zajeta v 1. tč. 1. člena Splošnih pogojev, vendar se zavarovanec za to možnost ni odločil.