Taksa je bila po plačilnem nalogu, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo v obravnavani zadevi, plačana pravočasno. Do pomote pri nakazilu takse je prišlo s strani tožnice (ker ni bilo navedeno ime tožnice kot taksne zavezanke na nakazilu niti opravilna številka, napačna pa je bila tudi referenca), kar je tudi razlog, da sodišče prve stopnje niti ni moglo ugotoviti pravočasnega plačila takse v obravnavani zadevi. Kljub dejstvu, da je pri nakazilu očitno prišlo do pomote (kot plačnik takse v obravnavani zadevi ni navedena tožnica, ampak druga oseba), je potrebno šteti, da je tožnica taksno obveznost po plačilnem nalogu pravočasno poravnala. Zato niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP za ustavitev postopka v delu, ki se nanaša na denarno terjatev, ki jo je tožnica uveljavljala s tožbo v obravnavani zadevi. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
spor majhne vrednosti – zdravniško opravičilo za izostanek z naroka – dokazni predlog – sklicevanje na dokazni predlog nasprotne stranke
Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, toženka zdravniškega opravičila (za izostanek z naroka dne 21. 4. 2016), ki bi bil (kot je to potrebno) izdan v skladu z zahtevo iz drugega odstavka 115. člena ZPP, v postopku na prvi stopnji nikoli ni predložila. Ker gre za v zakonu (jasno) predvideno zahtevo, je ni bilo dolžno sodišče prve stopnje v tem oziru nič poučevati, niti se ne more prepričljivo sklicevati na to, da ji le-ta kot laiku ni bila poznana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00001482
KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2. ZPrCP člen 45, 45/2. ZPrCP člen 45, 45/2.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - kršitev dolžnostnega ravnanja - območje prehoda za pešce - prehod za pešce - prečkanje ceste - otrok kot pešec - dejanske okoliščine poteka prometne nesreče - kritična prometna situacija - kršitev cestno prometnih predpisov - skrbnost pri vožnji - pričakovana ovira na cesti - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze
Ključno vprašanje je, ali je bila deklica - peška v danih okoliščinah pričakovana ovira na prehodu za pešce ali ne.
Dolžnostno ravnanje, ki je obtoženki nalagalo previdno in kar se tiče hitrosti, posebej prilagojeno vožnjo, se ne ugotavlja (zgolj) na podlagi tehničnih izračunov, kot jih je podal izvedenec cestno prometne stroke, ampak s celovito presojo konkretnih okoliščin, ki (v objektivnem in subjektivnem smislu) determinirajo kritično prometno situacijo. Zato ni ključnega pomena ugotovitev izvedenca B. B., da je obtožena v danih okoliščinah odreagirala običajno in da bi imela možnost z zaviranjem preprečiti nesrečo, če bi na mestu reagiranja peljala s hitrostjo 21,6 km/h.
Promet na nasprotnem smernem vozišču obtoženke je bil gost oziroma je bila tam počasi se premikajoča in tudi občasno stoječa kolona vozil. Navedena okoliščina je v določeni meri zastirala pogled na začetek leve strani prehoda za pešce, kar izkazuje, da bi morala biti obtoženka, ki je vozila v nasprotni smeri - ob splošno znanem dejstvu, da pešec praviloma prečka cestišče prav na prehodu za pešce, tudi v primeru če je na enem voznem pasu stoječa kolona vozil - še toliko bolj pozorna na dogajanje na in ob cestišču. Da je šlo v danem primeru za območje, kjer je nedvomno pričakovano prečkanje cestišča, kaže tudi večje število prehodov za pešce. Relativno kratek čas pred deklico je prehod za pešce prečkal že pešec E. E., ki se je v trenutku trčenja nahajal le pet do šest metrov od prehoda za pešce. Tam je cesta ravna, pregledna in opremljena z dvema pločnikoma za pešce in ob normalni pozornosti bi ga obtoženka morala in mogla opaziti in bi tudi iz tega razloga lahko sklepala oziroma pričakovala, da bo (lahko) še kdo drug prečkal cesto v danih razmerah. Dodatni "signal", da bi se obtoženka prehodu za pešce morala približevati posebej previdno, pazljivo in s primerno hitrostjo, pa je dejstvo, da je bila sedemletna oškodovanka v družbi svojega 15 - letnega brata, ki se je v kritičnem časovnem obdobju nahajal ali na robu pločnika ali pa na samem začetku prehoda za pešce. Pri tem oškodovanka - četudi je (bolj ali manj hitro) pritekla izza stoječe oziroma počasi premikajoče se kolone vozil in je bila zaradi svoje telesne višine slabše zaznavna, ni predstavljala nepričakovane ovire na cesti.
Postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe vrnjenega premoženja, katerega pravna podlaga je v 72. členu ZDen, ni denacionalizacijski postopek, ampak gre za posebno odškodninsko razmerje, za katerega ne velja določba prvega odstavka 71. člena ZDen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - diskriminacija – poslovni razlog
Potreba po delu sobaric čistilk (katerih delo je neposredno vezano na obratovanje hotelov), ki ga je pred odpovedjo zasedala tožnica, se je zaradi zapiranja hotelov ter sezonskega značaja poslovanja zmanjšala. Zato je tožena stranka dokazala obstoj poslovnega razloga, kot ga je navedla v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožena stranka je v podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga tožniku (vodji oddelka za informatiko) očitala, da ni podal vloge za odobritev službenih izhodov oziroma za koriščenje presežka ur, da je storil napake pri vročanju upravnih odločb, da kljub opozorilu niti v dodatnem roku ni realiziral nekaterih lastnih računalniških rešitev, predvidenih za sporno leto in prenove računalniškega programa za pripravo in izplačilo subvencij... Tožnik je storil očitane kršitve, zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Za utemeljenost redne odpovedi iz krivdnega razloga ni potrebna ugotovitev sodišča, da je očitana kršitev storjena iz hude malomarnosti oziroma naklepno, saj to ni pogoj za zakonitost tovrstne odpovedi. Ne gre npr. za izredno odpoved po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Zato zadostuje ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik kršitev storil in da ni bilo ovir, zaradi katerih spornih obveznosti ne bi mogel izpolniti.
ZJU člen 24, 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3, 150, 150/1.
premestitev - obrazložitev sklepa o premestitvi - prepis zakonskega razloga
Po stališču Vrhovnega sodišča RS standardu obrazloženosti pisnega sklepa o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca ne zadosti le prepis zakonske opredelitve razloga za premestitev. Javni uslužbenec mora biti seznanjen s pomembnimi dejstvi v zvezi z njegovo premestitvijo že pred vložitvijo tožbe, saj bi jih le tako lahko tudi ustrezno prerekal oziroma jim nasprotoval in s tem utemeljil svoj tožbeni zahtevek. To pa pomeni, da morata biti sklepa prve in druge stopnje ustrezno in določno obrazložena. Izpodbijana sklepa ne dosegata standarda obrazloženosti, zato sta že iz tega razloga nezakonita.
Oprostitev povrnitve stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP je izjema, ki jo sodišče uporabi le v primeru, če bi bilo zaradi plačila teh stroškov ogroženo vzdrževanje obtoženca ali oseb, ki jih je obtoženec dolžan vzdrževati. Dokazno breme, da so podani pogoji za oprostitev povrnitve vseh stroškov ali njihovega dela je na strani obtoženca.
povrnitev gmotne škode - podlaga odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - izgubljeni zaslužek - Parkinsonova bolezen
Tožnik je upravičen le do odškodnine zaradi izgube dohodka za čas, za katerega je do poslabšanja zdravja in zmanjšanja dohodka prišlo prej, kot bi prišlo ob rednem razvoju Parkinsonove bolezni.
preživnina - bistveno spremenjene okoliščine - znižanje preživnine - zmožnosti staršev - potrebe otroka
Sodišče se je namreč dolžno v sodbi opredeliti do vseh relevantnih dejstev, ki sta jih pravdni stranki navajali in so eventualna podlaga za znižanje preživninske obveznosti preživninskega zavezanca oziroma so podlaga za ugotovitev spremenjenih potreb preživninske upravičenke.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086181
URS člen 27. KZ člen 112, 112/1, 261, 261/1, 261/3. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-3, 370, 370/1, 370/1-3, 372, 372-4, 402, 402/5.
zloraba uradnega položaja ali pravic – ugovor zoper obtožnico – ustavitev kazenskega postopka – relativno zastaranje kazenskega pregona – pretrganje zastaranja – storitev istovrstnih kaznivih dejanj – domneva nedolžnosti – pravnomočna obtožnica – pravnomočna sodba – pritožba zoper sklep – meje preizkusa sodišča druge stopnje – okvir pritožbenih navedb
Sodišče druge stopnje izpodbijani sklep presoja izključno v okviru pritožbenih navedb. Ker državna tožilka nosilnih razlogov sklepa z ničemer vsebinsko ne izpodbija, s pritožbo ne more uspeti.
ZSKZ člen 14, 16a, 16a/1. SPZ člen 92, 92/1, 92/2. ZPP člen 7, 337, 337/1.
družbena lastnina - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - prostorski akti - pridobitev lastninske pravice na podlagi zskz
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno zaključilo, da je tožeča stranka že na podlagi zakona in sicer 14. člena ZSKZ z njegovo uveljavitvijo, dne 11. 3. 1993, postala lastnica vseh s tožbo zajetih nepremičnin, ki so bile v času uveljavitve tega zakona (dne 11. 3. 1993) družbena lastnina in vse opredeljene kot kmetijska zemljišča. Da bi bil tožbeni zahtevek tožeče stranke kot stvarnopravni zahtevek iz 92. člena SPZ glede nepremičnin, ki so bile na dan 23. 11. 2002 opredeljene kot stavbna zemljišča, to pa so vsa zemljišča, razen zemljišč parc. št. .../12 in .../15, obe k.o. ..., ki so ostala kmetijska zemljišča, kljub temu v času odločanja neutemeljen, pa bi morala tožena stranka izkazati, da so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 16.a člena ZSKZ za neodplačen prenos teh zemljišč na občino, česar pa, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, tožena stranka ni izkazala.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je ZUKSB specialnejši zakon v odnosu do SPZ, saj podrobno ureja prenos terjatev bank na sedanjo tožečo stranko, medtem ko SPZ ureja prenose terjatev in maksimalnih hiptek na splošno, torej ne glede na subjekte. Sklicujoč se na vsebino drugega odstavka 29. člena ZUKSB in splošno pravilo o hierarhiji veljavnosti pravnih aktov - da kasnejši in specialnejši zakon razveljavlja prejšnjega in splošnejšega, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v četrtem odstavku 146. člena SPZ določena prepoved prenosa maksimalne hipoteke v primeru odstopa terjatve, ki je z njo zavarovana, pri prenosu terjatev iz kredita št. ... iz banke X. d.d., na tožečo stranko, ne velja.
Pravico do dodatka k pokojnini je mogoče priznati le tistim slovenskim državljanom s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim pokojninska dajatev, priznana v kateri od republik bivše SFRJ ali novonastalih držav na območju bivše SFRJ, predstavlja edini pokojninski prejemek, pa je ta nižji od tistega, ki v Republiki Sloveniji še zagotavlja socialno varnost, ali če denarna dajatev v Republiki Sloveniji sploh ne bi bila izplačevana. Ker je tožnica, slovenska državljanka s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, sočasno uživalka slovenske in hrvaške samostojne starostne pokojnine, ji pravice do dodatka k hrvaški pokojnini ni mogoče priznati.
Tožnik je pri naslovnem sodišču vložil tožbo zaradi plačila plač in prispevkov, regresa za letni dopust, odpravnino in odškodnino. Sodišče je toženima strankama poslalo poziv, da naj odgovorita na tožbo. Prvo tožena stranka je vložila pritožbo „oziroma odgovor na pošto“, drugo tožena stranka pa pritožbo, obe sta vlogi vložili v enem izvodu. Sodišče prve stopnje je vlogi toženih strank štelo za odgovor na tožbo in s sklepom obe toženi stranki pozvalo k vložitvi še dveh izvodov odgovora na tožbo. Toženi stranki tega nista storili, temveč sta vložili ugovora zoper zgoraj naveden sklep. Sodišče prve stopnje je ugovora (pravilno: pritožbi) zavrglo, ker zoper sklep sodišča prve stopnje, toženi stranki nista imeli pravice do pritožbe. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in skladna s prvim odstavkom 343. člena ZPP, ki med drugim določa, da nedovoljeno pritožbo zavrže predsednik senata sodišča prve stopnje, s sklepom brez naroka.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45.
zdraviliško zdravljenje
V 10. točki 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja sta pogoja obstoja stanja po radikalnih operacijah malignomov po operaciji, obsevalni terapiji oz. kemoterapiji in pričakovana odprava funkcijskih motenj predpisana kumulativno. Ker pri tožniku odstranjen del pljučnega režnja zaradi odstranitve malignega tumorja ne more na novo zrasti in se z rehabilitacijo v zdravilišču ne more izboljšati pljučna funkcija, pogoji za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja niso izpolnjeni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006855
KZ-1 člen 257, 257/1, 257/3, 257/5. ZKP člen 167, 167/1.
utemeljen sum – uradna oseba – premoženjska korist – nepremoženjska korist
O utemeljenem sumu ni mogoče govoriti, če je ta zgolj abstrakten ali temelji na predpostavkah, ki jih ni mogoče preveriti; sum mora izhajati iz konkretnih dejstev, podatkov in dokazov, ki jih mora sodišču predložiti tožilec v zahtevi za uvedbo preiskave, ki mora biti obrazložena.
ZSDP člen 69, 69/1, 69/1-6. ZDSP-1 člen 74, 74/1, 74/1-5. ZZZDR člen 105, 105a. ZUPJS člen 10.
otroški dodatek - roditeljska pravica
Ker roditeljsko pravico nad skupnim sinom izvajata tako oče kot tudi mati, ni podano stanje iz 6. točke 1. odstavka 69. člena ZSDP, ki kot izključitveni razlogi za priznanje pravice do otroškega dodatka določa primer, ko otrok ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, preživnina pa ni dogovorjena na centru za socialno delo ali določena s sodbo sodišča, razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno. Ker je bilo v predsodnem postopku o pravici do otroškega dodatka odločano ob uporabi 6. točke 1. odstavka 69. člena ZSDP, je sodišče prve stopnje izpodbijani zavrnilni odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – napake volje – zmota - grožnja
Zatrjevani razlog za izpodbijanje sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je v tem, da je bilo tožnici na zagovoru v zvezi z izredno odpovedjo predstavljeno, da bo izredna odpoved gotovo izdana, da bo odpovedni razlog gotovo utemeljen oziroma odpoved zakonita in je ne bo mogoče razveljaviti. Prevara je zvijačna povzročitev zmote pri nasprotni stranki. Ker v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o tožničini opravičljivi zmoti, tudi prevara, kot kvalificirana oblika zmote, ne pride v poštev. Tudi, če bi delavka tožene stranke po opravljenem zagovoru pred predvideno izredno odpovedjo tožnici rekla, da zagovoru nujno sledi odpoved, ki bo tudi nezakonita in je zato ne bo možno razveljaviti, to še niso okoliščine, ki bi kazale na opravičljivost tožničine zmote, zaradi katere bi sklenila sporazum. Prav tako navedene okoliščine ne kažejo na bistvenost zmote, saj se ne nanašajo ne na osebo, ne na predmet, ne na okoliščine, ki bi se po običajih v prometu ali po namenu strank lahko štele za odločilne.
Nepravilna vročitev sodne pošiljke tožniku predstavlja upravičen vzrok, zaradi katerega je zamudilo rok za popravo tožbe.
Ker je prvostopno sodišče materialnopravno zmotno zaključilo, da ni podan upravičen vzrok, zaradi katerega je tožnik zamudil rok, ni pa ugotavljalo dejstev, ali je bil sklep o popravi tožbe tožniku vendarle vročen, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje in preuranjeno zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.