Po določbi 11. člena ZST-1 lahko sodišče stranko delno oprosti plačila sodnih taks, če ni prejemnik denarne socialne pomoči, pa bi bila s plačilom celotne takse občutno zmanjšana višina sredstva za preživljanje.
smrt stranke med postopkom - terjatev iz naslova nepremoženjske škode - podeljive pravice - prehod terjatve na dediče - zavrženje tožbe
Ker je Ustavno sodišče 184. člen OZ razveljavilo in ker še ni bilo o razmerju med pravdnima strankama pravnomočno odločeno do sprejetja odločbe Ustavnega sodišča, je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep o zavrženju tožbe, ki je temeljil na sedaj razveljavljeni odločbi OZ, in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pri tožniku poleg fizičnih razbremenitev (delno sedeče delo, brez pogostega pripogibanja, izpostavljenosti prekomernemu hrupu in normiranega dela) časovna razbremenitev pri delu ni potrebna, saj je z omejitvami zmožen za delo v polnem delovnem času. Zato je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno in delnega nadomestila neutemeljen.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja - čakalna doba
Za ugoditev pravici do zdravljenja v tujini je treba najprej izčrpati vse instance zdravljenja v Sloveniji, šele nato se zavarovanca napoti na zdravljenje v tujino. Ker je bilo enak operativni poseg, kot ga je tožnik opravil na kliniki v Nemčiji, mogoče opraviti tudi v Sloveniji, možnosti zdravljenja niso bile izčrpane. Poleg tega čakalna doba za operacijo ni bila predolga. Toženec je zato povračilo stroškov zdravljenja utemeljeno zavrnil.
URS člen 14, 21, 34, 50, 156. UZITUL člen 17, 17/2. ZPIZ-1 člen 187, 187/1. ZPIZ-2 člen 161, 161/1. ZPFOPIZ-1 člen 7. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 22.
starostna pokojnina - pokojninska doba
1. odstavek 187. člena ZPIZ-1 določa pokojninska obdobja, upoštevna kot pogoj za pridobitev in odmero pravic pri slovenskem nosilcu zavarovanja. V to obdobje ni všteven čas, dopolnjen pri pravnem predhodniku tujega nosilca zavarovanja, ki je sporno obdobje v celoti potrdil. Za upoštevanje obdobja od 1979 do 1983 v pokojninsko osnovo iz naslova zaposlitve pri sekretariatu bivše SFRJ, kar neutemeljeno uveljavlja tožnik, ni podlage, saj je bil v spornem obdobju prijavljen pri nosilcu zavarovanja v Srbiji in so bili njemu tudi plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0017308
ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca – premoženjska škoda
Tožeča stranka v tem postopku zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, ki naj bi ji nastala, ker ji toženec ob prenehanju delovnega razmerja ni vrnil vseh vzorcev, modelov in drugega predstavitvenega materiala, ki ga je prejel za opravljanje svojega dela. Vtožuje plačilo vrednosti nevrnjenih artiklov. Tožena stranka je bila ob prenehanju delovnega razmerja pri tožeči stranki pozvana, da naj pove, kje se testni artikli nahajajo in da naj neuporabljene vrne. Tožena stranka ni vrnila vseh artiklov, prav tako pa tudi ni posredovala zapisnikov testov. Tožeča stranka je dokazala, katere artikle konkretno toženec ni vrnil in njihovo vrednost. Zato se je na toženca prevalilo dokazno breme, da dokaže, da nevrnjenih artiklov ni neutemeljeno zadržal. Za artikle, za katere mu tega ne bo uspelo dokazati, tožeča stranka od toženca utemeljeno zahteva povračilo njihove vrednosti iz naslova nastale premoženjske škode.
OZ člen 131, 131/1. ZDR-1 člen 7, 8. ZZZ-1 člen37. 21. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini člen 11, 11/1, 16, 20, 20/1.
odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestu – diskriminacija – dodatek za posebne življenjske razmere v tujini – položajni dodatek
Tožena stranka tožniku zaradi podanega predloga za skrajšanje razporeditve kot diplomatskega predstavnika RS v J. in zaradi ravnanj oziroma odsotnosti ravnanj, ki so sledili temu predlogu (da tožena stranka za tožnika ni bila dosegljiva oziroma da s tožnikom ni komunicirala, da ni podala soglasja k podaljšanju najemne pogodbe za bivalne prostore, v katerih je tožnik na H. bival, za več kot mesec dni in predlagala nastanitev tožnika in njegove družine v hotelu) ni odškodninsko odgovorna po splošnih pravilih krivdne odškodninske odgovornosti iz prvega odstavka 131. člena OZ.
Predlog za skrajšanje razporeditve tožnika ne predstavlja protipravnega ravnanja tožene stranke, saj možnost skrajšanja razporeditve v zunanjo službo v konzulatih RS toženi stranki daje 37. člen Zakona o zunanjih zadevah.
Tožnik ni upravičen do položajnega dodatka, saj ni opravljal nalog vodenja in poveljevanja (prvi odstavek 20. člena Uredbe). Ker se položajni dodatek določi glede na število javnih uslužbencev v predstavništvu, javnemu uslužbencu ne pripada, če v predstavništvu ni zaposlenih drugih javnih uslužbencev. Takšna je bila situacija v tožnikovem primeru, saj na Konzulatu RS v J. drugega javnega uslužbenca ni bilo zaposlenega.
V pogodbi dogovorjena „eksclusiva“ ni bila absolutna, saj je bila omejena s pravico naročnika, da lahko kadarkoli omeji obseg storitev. Toženka bi se tej pravici v skladu z določbo 840. člena OZ lahko odpovedala, a se ji ni.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 4, 4/1.
stroški postopka - stroški priče – kilometrina – potni stroški
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom priči priznalo stroške za prihod na narok na relaciji C. (Avstrija) – D. (Slovenija) - C.. Ugotovilo je, da na navedeni relaciji javno prevozno sredstvo ne vozi oziroma ne vozi ob primernem času. Zato je priči priznalo kilometrino glede na razdaljo po uradnih podatkih, ki znaša 311 kilometrov v eno smer oziroma 622 kilometrov v obe smeri, v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov, skupaj 58,47 EUR. Zato je priča upravičena tudi do ostalih stroškov, ki ji na tej relaciji nastanejo zaradi vožnje z lastnim prevoznim sredstvom. Priča je torej upravičena tudi do plačila vinjete za vožnjo po avtocesti, tako v Sloveniji kot v Avstriji, prav tako za vožnjo skozi predora.
Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 16, 17. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – poklicni novinar
Tožena stranka (časopisna hiša) je tožnici (novinarki) podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi negativnega poslovanja priloge A. ter spremenjene organizacije dela v uredništvu te priloge. Ker gre za notranjo organizacijsko enoto, je tožena stranka ob njenem negativnem poslovanju lahko spremenila organizacijo dela le v tem uredništvu in tako zakonito sprejela ukrep zmanjšanja števila delovnih mest novinar specialist v tem uredništvu.
Kolektivna pogodba za poklicne novinarje v 16. členu določa, da se vsi novinarji, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahtevata enaka vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti za delo, uvrstijo v isto kategorijo presežnih novinarjev. To določbo je potrebno razlagati tako, da mora delodajalec kriterije za izbiro posamičnih delavcev, ki jim bo odpovedana pogodba o zaposlitvi, uporabiti le v primeru, da enaka dela na delovnem mestu opravlja več delavcev, preneha pa potreba po delu manjšega števila delavcev. Če gre za delo, ki se pojavlja pri delodajalcu v različnih oddelkih oziroma organizacijskih enotah z določenimi specifičnostmi, pa delavci v drugih oddelkih, v katerih se potreba po njihovem delu ne spreminja, pri reševanju manjšega števila presežnih delavcev zgolj v eni organizacijski enoti oziroma oddelku ne morejo biti zajeti v krog izbire delavcev, ki jim bo odpovedana pogodba o zaposlitvi. V obravnavanem primeru tako, ob izkazanem poslovnem in organizacijskem razlogu v uredništvu priloge A,. ni mogoče zajeti tudi delavcev drugih uredništev, saj bi to pomenilo, da lahko dobi odpoved delavec iz uredništva druge edicije ali priloge, v kateri poslovni razlog sploh ni podan.
Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo vročilo v odgovor tožnici s pozivom, da nanj odgovori v 15 dneh. Tožnica se je po tem pozivu sodišča prve stopnje ravnala, zaradi česar so ji nastali določeni pravdni stroški. V tem odgovoru je, poleg zatrjevanj o vsebinski neutemeljenosti predloga za obnovo postopka, obrazloženo navajala tudi, da dejstva, na katera je tožena stranka oprla predlog za obnovo postopka, niso nova dejstva, ki jih tožena stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Zato je sodišče prve stopnje te stroške za odgovor na predlog utemeljeno štelo kot potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP in jih v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP naložilo v plačilo toženi stranki (ki s postopkom obnove ni bila uspešna, saj je bil njen predlog zavržen).
Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana 3. 3. 2016, pri čemer je bil tožnik v osebnem stečaju že od 13. 4. 2015 in zato terjatve iz naslova povrnitve stroškov tožena stranka ni dolžna prijaviti v stečajnem postopku. Višje sodišče v Ljubljani je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da terjatve iz naslova povrnitve pravdnih stroškov tožena stranka ni dolžna prijaviti v stečajno maso, pač pa gre za stroške stečajnega postopka. Ker je bila odločitev o stroških postopka izdana že med stečajnim postopkom nad tožnikom, je tudi njegova obveznost, da toženi stranki povrne pravdne stroške, nastala po začetku stečajnega postopka. Ker ZFPPIPP ne vsebuje določb o tem, da se pravdni stroški, ki so naloženi v plačilo stečajnemu dolžniku kot pravdni stranki, plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov, terjatve iz naslova povrnitve pravdnih stroškov tožena stranka tudi ni bila dolžna na tej podlagi prijaviti v stečajno maso. K prijavi uveljavljanih pravdnih stroškov, ki upniku še niso prisojeni s sodno odločbo, zavezuje zakon le tiste upnike, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavljajo poleg glavnice terjatve tudi stroške, ki so jim nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.
poklicna rehabilitacija – nadomestilo – ustavitev izplačevanja – invalid II. kategorije – izguba pravice do nadomestila
Tožnica ni končala poklicne rehabilitacije v roku, ki je določen v pogodbi, vendar zakon zahteva za izgubo pravice do nadomestila več. Določa, da pride do takšne posledice (izgube pravice do nadomestila) v primeru, če zavarovanec iz neupravičenih razlogov ne konča poklicne rehabilitacije v roku, ki je določen v pogodbi o poklicni rehabilitaciji.
V pogodbi o poklicni rehabilitaciji je bil določen rok za končanje poklicne rehabilitacije na Visoki šoli F. do 30. 9. 2013 in z Aneksom do 31. 3. 2014. Prvostopenjsko sodišče pravilno zaključuje, da že zaradi tega, ker je čas trajanja rednega študija na tej fakulteti tri leta skupaj z absolventskim stažem, to je do 30. 9. 2014, po podpisu Aneksa ni krivdnih razlogov za nedokončanje poklicne rehabilitacije na strani tožnice. Tožnica je bila tudi iz zdravstvenih razlogov upravičena do podaljšanja poklicne rehabilitacije do 30. 9. 2014. Zato tožena stranka ni imela podlage v 4. točki 80. člena ZPIZ-2 za svojo odločitev, da tožnici z 31. 3. 2014 ustavi izplačevanje nadomestila za čas poklicne rehabilitacije.
nasilje v družini – podrejeni položaj – družinska skupnost
Skupno bivanje najožjih družinskih članov (obtoženca in oškodovanke kot brata in sestre) je treba šteti kot družinsko skupnost, pri čemer je ta pojem v kazenskopravnem smislu (kot zakonski znak kaznivega dejanja nasilja v družini) širši kot pojem družine po družinskem pravu oziroma širši kot ureditev po ZZZDR, katere prvenstveni namen je varstvo koristi otrok.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi spornega dne zaradi hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja in kršitve Pravilnika o odgovornosti delavcev za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker je nepooblaščeno uporabil delovno sredstvo (opravil prevoz delavcev z vozilom, za katerega se je potni nalog glasil na sodelavca), s tem delovnim sredstvom (vozilom) povzročil prometno nesrečo, da je bil v vinjenem stanju in s tem ravnanjem naklepoma oziroma iz hude malomarnosti huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer so bila ogrožena človeška življenja. Tožnik je storil očitane kršitve, zato je bil izpolnjen pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kot je določen v 4. členu Pravilnika, in sicer, da so bila ogrožena človeška življenja.
zahteva za sodno varstvo - umik zahteve za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo - izostanek z naroka - dokazila za izostanek
Sodišče prve stopnje je na podlagi storilčeve prošnje za prestavitev naroka in priloženih listin utemeljeno zaključilo, da storilec ni dokazal, da se naroka za zaslišanje ni udeležil zaradi neodložljive službene obveznosti in tudi ne, da je do poslovnega sestanka v Belgiji sploh prišlo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 90, 90/1, 90/1-9, 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – diskriminacija - starševstvo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v obravnavanem primeru ni dokazan utemeljen poslovni – organizacijski oziroma ekonomski razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, oziroma da je bila tožnici odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi starševstva in s tem povezane nege družinskih članov, kar predstavlja neutemeljen odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 90. člena ZDR-1. Izbira tožene stranke oziroma njena odločitev, da prav tožnici poda odpoved pogodbe o zaposlitvi – zaradi bodočih družinskih obveznosti – je diskriminatoren in s tem neutemeljen odpovedni razlog tudi po 9. alineji prvega odstavka 90. člena ZDR-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL0066250
ZP-1 člen 61, 61/3, 64, 67, 67/1, 67/2. ZUP člen 87, 87/3, 87/4. ZKP člen 89.
zahteva za sodno varstvo - umik zahteve za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku - vročanje vabila - fikcija vročitve - smiselna uporaba ZUP - pravilnost vročitve - izostanek z naroka
Na podlagi 89. člena ZKP ni mogoče predlagati vrnitve v prejšnje stanje zaradi neudeležbe na naroku za zaslišanje.
Storilec ima možnost, da izpodbija pravno domnevo o vročitvi, vendar mora dokazati, da je bil odsoten nepretrgoma dalj časa.