ZJU člen 24, 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3, 150, 150/1.
premestitev - obrazložitev sklepa o premestitvi - prepis zakonskega razloga
Po stališču Vrhovnega sodišča RS standardu obrazloženosti pisnega sklepa o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca ne zadosti le prepis zakonske opredelitve razloga za premestitev. Javni uslužbenec mora biti seznanjen s pomembnimi dejstvi v zvezi z njegovo premestitvijo že pred vložitvijo tožbe, saj bi jih le tako lahko tudi ustrezno prerekal oziroma jim nasprotoval in s tem utemeljil svoj tožbeni zahtevek. To pa pomeni, da morata biti sklepa prve in druge stopnje ustrezno in določno obrazložena. Izpodbijana sklepa ne dosegata standarda obrazloženosti, zato sta že iz tega razloga nezakonita.
spor majhne vrednosti – zdravniško opravičilo za izostanek z naroka – dokazni predlog – sklicevanje na dokazni predlog nasprotne stranke
Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, toženka zdravniškega opravičila (za izostanek z naroka dne 21. 4. 2016), ki bi bil (kot je to potrebno) izdan v skladu z zahtevo iz drugega odstavka 115. člena ZPP, v postopku na prvi stopnji nikoli ni predložila. Ker gre za v zakonu (jasno) predvideno zahtevo, je ni bilo dolžno sodišče prve stopnje v tem oziru nič poučevati, niti se ne more prepričljivo sklicevati na to, da ji le-ta kot laiku ni bila poznana.
invalidnost – invalidnost III. kategorije – invalidska pokojnina – invalidnost III. kategorije
V izvedenskem mnenju komisije za fakultetna izvedenska mnenja je sodišče prve stopnje imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za odpravo dokončne odločbe toženca in razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom na delu z omejitvami, ne pa za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, kar uveljavlja.
Za odločitev glede tožnikove invalidnosti so relevantni izvidi, datirani do dokončne odločbe in do tega dne ugotovljeno tožnikovo zdravstveno stanje.
Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana 3. 3. 2016, pri čemer je bil tožnik v osebnem stečaju že od 13. 4. 2015 in zato terjatve iz naslova povrnitve stroškov tožena stranka ni dolžna prijaviti v stečajnem postopku. Višje sodišče v Ljubljani je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da terjatve iz naslova povrnitve pravdnih stroškov tožena stranka ni dolžna prijaviti v stečajno maso, pač pa gre za stroške stečajnega postopka. Ker je bila odločitev o stroških postopka izdana že med stečajnim postopkom nad tožnikom, je tudi njegova obveznost, da toženi stranki povrne pravdne stroške, nastala po začetku stečajnega postopka. Ker ZFPPIPP ne vsebuje določb o tem, da se pravdni stroški, ki so naloženi v plačilo stečajnemu dolžniku kot pravdni stranki, plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov, terjatve iz naslova povrnitve pravdnih stroškov tožena stranka tudi ni bila dolžna na tej podlagi prijaviti v stečajno maso. K prijavi uveljavljanih pravdnih stroškov, ki upniku še niso prisojeni s sodno odločbo, zavezuje zakon le tiste upnike, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavljajo poleg glavnice terjatve tudi stroške, ki so jim nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.
smrt stranke med postopkom - terjatev iz naslova nepremoženjske škode - podeljive pravice - prehod terjatve na dediče - zavrženje tožbe
Ker je Ustavno sodišče 184. člen OZ razveljavilo in ker še ni bilo o razmerju med pravdnima strankama pravnomočno odločeno do sprejetja odločbe Ustavnega sodišča, je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep o zavrženju tožbe, ki je temeljil na sedaj razveljavljeni odločbi OZ, in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
EKČP člen 6. URS člen 22. ZDR člen 127, 127/3, 143, 147, 147/6, 147/7.
nadure - plus ure - neenakomerno razporejen delovni čas
Za priznanje nadur ni bistveno, da tožniku niso bile pisno odrejene. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so bile te nadure za toženo stranko potrebne in koristne, da je tožena stranka bila seznanjena s tem, da tožnik pri njej nadure dejansko opravlja (pri čemer ni ukrenila ničesar, da bi tožniku opravljanje teh nadur preprečila, če bi štela, da so bile zanjo nepotrebne in nekoristne, oziroma če bi štela, da tožniku niso bile odrejene), kar pomeni, da je tožena stranka tožniku nadurno delo dopuščala, so neutemeljene njene pritožbene navedbe, da bi bilo treba tožbeni zahtevek tožnika zavrniti kot neutemeljen.
DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0017308
ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca – premoženjska škoda
Tožeča stranka v tem postopku zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, ki naj bi ji nastala, ker ji toženec ob prenehanju delovnega razmerja ni vrnil vseh vzorcev, modelov in drugega predstavitvenega materiala, ki ga je prejel za opravljanje svojega dela. Vtožuje plačilo vrednosti nevrnjenih artiklov. Tožena stranka je bila ob prenehanju delovnega razmerja pri tožeči stranki pozvana, da naj pove, kje se testni artikli nahajajo in da naj neuporabljene vrne. Tožena stranka ni vrnila vseh artiklov, prav tako pa tudi ni posredovala zapisnikov testov. Tožeča stranka je dokazala, katere artikle konkretno toženec ni vrnil in njihovo vrednost. Zato se je na toženca prevalilo dokazno breme, da dokaže, da nevrnjenih artiklov ni neutemeljeno zadržal. Za artikle, za katere mu tega ne bo uspelo dokazati, tožeča stranka od toženca utemeljeno zahteva povračilo njihove vrednosti iz naslova nastale premoženjske škode.
V pogodbi dogovorjena „eksclusiva“ ni bila absolutna, saj je bila omejena s pravico naročnika, da lahko kadarkoli omeji obseg storitev. Toženka bi se tej pravici v skladu z določbo 840. člena OZ lahko odpovedala, a se ji ni.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45.
zdraviliško zdravljenje
V 10. točki 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja sta pogoja obstoja stanja po radikalnih operacijah malignomov po operaciji, obsevalni terapiji oz. kemoterapiji in pričakovana odprava funkcijskih motenj predpisana kumulativno. Ker pri tožniku odstranjen del pljučnega režnja zaradi odstranitve malignega tumorja ne more na novo zrasti in se z rehabilitacijo v zdravilišču ne more izboljšati pljučna funkcija, pogoji za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja niso izpolnjeni.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi spornega dne zaradi hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja in kršitve Pravilnika o odgovornosti delavcev za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker je nepooblaščeno uporabil delovno sredstvo (opravil prevoz delavcev z vozilom, za katerega se je potni nalog glasil na sodelavca), s tem delovnim sredstvom (vozilom) povzročil prometno nesrečo, da je bil v vinjenem stanju in s tem ravnanjem naklepoma oziroma iz hude malomarnosti huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer so bila ogrožena človeška življenja. Tožnik je storil očitane kršitve, zato je bil izpolnjen pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, kot je določen v 4. členu Pravilnika, in sicer, da so bila ogrožena človeška življenja.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok za podajo odpovedi
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je tožena stranka (oziroma njen zakoniti zastopnik) vedela za ravnanje tožnice že več kot 30 dni pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, zato je zmotno zaključilo, da je odpoved prepozna. ZDR-1 v 109. členu namreč določa, da mora izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pogodbena stranka podati najkasneje v šestih mesecih od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega ravnanja, ki ima znake kaznivega dejanja, pogodbena stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon.
premoženjska in nepremoženjska škoda - višina denarne odškodnine - višina pravične denarne odškodnine - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - primerna denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Za pretrpljene telesne bolečine (hude telesne bolečine 4 dni, srednje hude 3 tedne, trajne lahke z občasnimi srednje hudimi še nadaljnje 3 tedne, občasne lahke do zaključka zdravljenja) in neugodnostmi v zvezi z zdravljenjem (štiridnevna hospitalizacija, kirurška oskrba ran na glavi v lokalni anasteziji, dva preveza ter odstranitev šivov, vsaj 10 rtg preiskav, in sicer CT glave, vratu, prsnega koša, CT angiografija, uz preiskava trebuha, več laboratorijskih preiskav, jemanje uroantiseptika, nekajdnevno jemanje močnih analgetikov v obliki injekcij in tablet, nato v obliki tablet še cca. šest tednov, lažje in občasne pa do zaključka zdravljenja, devet fizioterapij) je sodišče prve stopnje tožniku prisodilo odškodnino v višini 14.000,00 EUR. V skladu s podobnimi primeri iz sodne prakse je prisojena odškodnina občutno previsoka.
Utemeljeno tožena stranka izpodbija kot previsoko tudi odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki jo je sodišče prve stopnje odmerilo v višini 10.000,00 EUR. Pritožba namreč ob ugotovljenem, da je tožnik utrpel zgolj začasne spremembe na psihičnem zdravju, saj je zaradi postkomicijskega sindroma in posttravmatske stresne motnje imel težave s spominom, koncentracijo, splošno umsko sposobnostjo, večjo razdražljivostjo in stalnim strahom pred novo prometno nezgodo, utemeljeno poudarja, da je šlo zgolj za začasne omejitve v tožnikovem poklicnem in vsakdanjem življenju, ki tudi po intenzivnosti ne utemeljujejo odškodnine v takšnem znesku, kot jo je prisodilo sodišče prve stopnje
ZSKZ člen 14, 16a, 16a/1. SPZ člen 92, 92/1, 92/2. ZPP člen 7, 337, 337/1.
družbena lastnina - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - prostorski akti - pridobitev lastninske pravice na podlagi zskz
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno zaključilo, da je tožeča stranka že na podlagi zakona in sicer 14. člena ZSKZ z njegovo uveljavitvijo, dne 11. 3. 1993, postala lastnica vseh s tožbo zajetih nepremičnin, ki so bile v času uveljavitve tega zakona (dne 11. 3. 1993) družbena lastnina in vse opredeljene kot kmetijska zemljišča. Da bi bil tožbeni zahtevek tožeče stranke kot stvarnopravni zahtevek iz 92. člena SPZ glede nepremičnin, ki so bile na dan 23. 11. 2002 opredeljene kot stavbna zemljišča, to pa so vsa zemljišča, razen zemljišč parc. št. .../12 in .../15, obe k.o. ..., ki so ostala kmetijska zemljišča, kljub temu v času odločanja neutemeljen, pa bi morala tožena stranka izkazati, da so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 16.a člena ZSKZ za neodplačen prenos teh zemljišč na občino, česar pa, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, tožena stranka ni izkazala.
Oprostitev povrnitve stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP je izjema, ki jo sodišče uporabi le v primeru, če bi bilo zaradi plačila teh stroškov ogroženo vzdrževanje obtoženca ali oseb, ki jih je obtoženec dolžan vzdrževati. Dokazno breme, da so podani pogoji za oprostitev povrnitve vseh stroškov ali njihovega dela je na strani obtoženca.
OZ člen 239, 352, 352/1, 352/3, 633, 633/1, 634, 634/1, 635, 635/1, 637, 637/2, 639, 639/5.
projektantska pogodba - škoda zaradi zaupanja - predpostavke odgovornosti za stvarne napake - pravočasno obvestilo o napaki - pravočasnost vložitve zahtevka - prekluzija - delna neizpolnitev - opustitev sodelovalne in pojasnilne dolžnosti - poslovna odškodninska odgovornost
V obravnavanem primeru gre namreč za uveljavljanje t.i. škode zaradi zaupanja. Za takšno vrsto škode gre v primeru, ko eni pogodbeni stranki (v tem primeru naročniku) le-ta nastane kot posledica njenih premoženjsko pravnih razpolaganj (v konkretnem primeru v zvezi z izvajanjem gradnje na podlagi izdelane projektne dokumentacije), opravljenih na temelju zaupanja, da stvar oz. opravljeno delo (izdelana PZI dokumentacija) nima napak. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da obstaja odgovornost za škodo zaradi zaupanja samo, če so izpolnjene predpostavke odgovornosti za stvarne napake.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086181
URS člen 27. KZ člen 112, 112/1, 261, 261/1, 261/3. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-3, 370, 370/1, 370/1-3, 372, 372-4, 402, 402/5.
zloraba uradnega položaja ali pravic – ugovor zoper obtožnico – ustavitev kazenskega postopka – relativno zastaranje kazenskega pregona – pretrganje zastaranja – storitev istovrstnih kaznivih dejanj – domneva nedolžnosti – pravnomočna obtožnica – pravnomočna sodba – pritožba zoper sklep – meje preizkusa sodišča druge stopnje – okvir pritožbenih navedb
Sodišče druge stopnje izpodbijani sklep presoja izključno v okviru pritožbenih navedb. Ker državna tožilka nosilnih razlogov sklepa z ničemer vsebinsko ne izpodbija, s pritožbo ne more uspeti.
Po določbi 11. člena ZST-1 lahko sodišče stranko delno oprosti plačila sodnih taks, če ni prejemnik denarne socialne pomoči, pa bi bila s plačilom celotne takse občutno zmanjšana višina sredstva za preživljanje.
Toženec (ZPIZ) pri odločbi o priznanju pokojnine in njeni odmeri odloči o sami pravici in njeni višini. Plače oziroma prejemki, od katerih so bili plačani prispevki, v okviru pokojninske osnove predstavljajo dejansko podlago za odločitev o pravici. To velja tudi za plačilo za opravljeno nadurno delo.
O odmeri tožnikove starostne pokojnine je bilo že pravnomočno odločeno z odločbo. Procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o ponovni zahtevi za odmero starostne pokojnine z upoštevanjem spornih nadur v pokojninsko osnovo tako niso izpolnjene, zato vsebinsko odločanje o odmeri starostne pokojnine ni dopustno.
Tožeča stranka je dne 18. 1. 2016 sodišču posredovala prošnjo za podaljšanje roka za predložitev dokumentacije v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnika, ker je ni uspela pridobiti v danem roku. Sodišče prve stopnje je tožniku rok podaljšalo za 15 dni, zato tožnik s pripravljalno vlogo z dne 25. 1. 2015 oziroma z navedbami in dokaznimi predlogi iz navedene pripravljalne vloge ni prekludiran.