ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-1, 403, 403/1, 403/1-1, 408, 408/2, 408/2-3. ZFPPIPP-G člen 34, 34/3.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – samostojni podjetnik – ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost – naknadno odmerjeni prispevki – zloraba pravice do odpusta obveznosti – globe
Odpust obveznosti na globe ne učinkuje. Dolžnik mora globo plačati, tudi če so mu v postopku osebnega stečaja obveznosti odpuščene.
Vestno in pošteno ravnanje, ki je po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP predpostavka (dispozicija) za dovoljenost odpusta obveznosti (uveljavljanja pravice do odpusta obveznosti), ima značilnost pravnega standarda.
Upnik v ugovoru ni navedel niti ene okoliščine, s katero bi konkretiziral obstoj takih ravnanj dolžnice v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja, iz katerih bi izhajalo, da bi bil odpust obveznosti dolžnici v nasprotju z namenom odpusta obveznosti.
13. člen ZST-1 določa, da sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje za vse takse, za katere se rok za plačilo izteče na dan, ko je bil vložen predlog za oprostitev ali pozneje, v postopku, za katerega je bil takšen sklep izdan. To sicer ne pomeni, da tožena stranka tekom postopka nikakor ne more podati novega predloga za oprostitev. Pomeni pa, da lahko sodišče o njem vsebinsko odloča le, če stranka zatrjuje, da so se okoliščine, na podlagi katerih je bil prvotni sklep izdan, po njegovi pravnomočnosti (bistveno) spremenile.
leasing - odstop od pogodbe - ostanek dolga - vrednost vozila - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Opustitev zaslišanja izvedenca in opustitev dokaza z dopolnitvijo izvedenskega mnenja zaradi strankinih pripomb je dopustna le v primeru, če so strankine pripombe takšne, da ne zahtevajo izvedenčevega zaslišanja oziroma so pavšalne, neobrazložene in posledično ne povzročajo dvome v izvedensko mnenje.
USTAVNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080164
URS člen 2, 22, 23, 24. ZOPNI člen 1, 2, 5, 7, 7/3, 7/4, 9, 9/1, 16, 17, 17a, 17a/2, 18, 18/1, 18/5, 20, 23, 23/1, 25, 26, 26/2, 28, 28/2, 29, 35, 35/1, 35/2. ZUstS člen 23. ZPP člen 2, 2/1, 163, 163/4, 180, 337, 337/1. ZKP člen 118, 119. ZZK-1 člen 98. ZIZ člen 15, 54, 239, 270, 270/3, 272, 272/2, 272/3, 273, 273/1, 273/1-2.
premoženje nezakonitega izvora – postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora – tožba – začasno zavarovanje – uporaba ZIZ – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda – prepoved odtujitve in obremenitve – prekinitev postopka – postopek za oceno ustavnosti
Ker je bilo obravnavano začasno zavarovanje predlagano (šele) v sami tožbi, je bilo dolžno sodišče prve stopnje pogoje za ugoditev takšnemu predlogu presojati zgolj v skladu z 28. členom ZOPNI, ki se v drugem odstavku jasno sklicuje na uporabo zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje.
ZOPNI ne določa roka za vložitev tožbe tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Če bi zakonodajalec tak rok v omenjenem zakonu nameraval določiti, bi to nedvomno storil jasno (izrecno). Ker tega ni storil in ker gre pri tem za ukrep civilno-pravne narave, je potrebno upoštevati splošne določbe civilnega (obligacijskega) prava o rokih, v katerih je moč zahtevke uveljavljati.
Predložitev sodne odločbe o začasnem zavarovanju oziroma zapisnika iz drugega odstavka 17.a člena ZOPNI ne predstavlja (procesne) predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe.
Določbe četrtega odstavka 95. člena ZKP, po kateri se lahko obdolženca oprosti povrnitve vseh ali dela stroškov kazenskega postopka, ni mogoče uporabiti v primeru povzročitve stroškov kazenskega postopka po svoji krivdi.
položaj in pristojnosti upravitelja - stečajni upravitelj - zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika - končanje stečajnega postopka - sklep o končanju stečajnega postopka - zavrženje pritožbe
Predmetno pritožbo je vložila s sklepom o končanju stečajnega postopka razrešena stečajna upraviteljica. Upravitelj je zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika, ki z začetkom stečajnega postopka pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika. To pooblastilo preneha s končanjem stečajnega postopka in razrešitvijo stečajnega upravitelja. Navedeno pomeni, da razrešena stečajna upraviteljica nima (več) procesne legitimacije za pritožbo zoper izpodbijani sklep (tudi sicer pa bi jo imela le kot zakonita zastopnica tožeče stranke, ne pa tudi kot pritožnica, saj upravitelj ni stranka postopka).
Ker sta za povračilo kredita pri navedenih bankah kot solidarna poroka jamčila tudi oba toženca, za povračilo obveznosti po leasing pogodbi družbi N. L. d.o.o. pa zgolj drugi toženec, sta tožniku v skladu s 1033. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) dolžna povrniti ustrezen del plačanega dolga.
Ko gre za solidarno obveznost, je namreč upnik oziroma porok, ki je vstopil na mesto upnika, tisti, ki odloča, katerega od dolžnikov bo terjal, vsak dolžnik pa mu odgovarja za celo obveznost, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena.
oškodovanec kot tožilec - obtožnica brez preiskave - nepravilna sestava sodišča
Predsednica senata okrožnega sodišča nima zakonskega pooblastila za odločitev o vloženi obtožnici na način kot je bilo odločeno v konkretni zadevi, to je zavrženju obtožnice kot prepozne.
premoženjska razmerja med zakonci - darilo zakoncu - sprememba tožbe - privolitev - razlog smotrnosti - obrazložitev odločitve o (ne)dovoljenosti spremembe tožbe
Ker je bila tožba v konkretnem primeru že vročena toženki, je za spremembo tožbe potrebna njena privolitev, vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
začasna odredba - zavarovanje odškodninske terjatve - pogodbena odškodninska odgovornost - protipravnost - pogoji za začasno odredbo - standard verjetnosti - verjetnost obstoja terjatve - izgubljeni dobiček - zamuda z izvedbo pogodbenih del - trditveno in dokazno breme - dokazi in izvajanje dokazov - dokazni postopek v postopku zavarovanja - odločanje o utemeljenosti predloga za zavarovanje z začasno odredbo - hiter postopek - dokazna ocena
Ko sodišče odloča o terjatvi kot materialnem pogoju za zavarovanje začasne odredbe, odloča v okviru zatrjevanih dejstev in predloženih dokazov. Postopek zavarovanja z začasno odredbo je hiter postopek, temu je prilagojen tudi dokazni postopek. O tem, kateri dokazi se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče. Sodišče prve stopnje je izvedlo predložene listinske dokaze, ki poleg pogodbene vsebine vsebujejo tudi pogajalski proces. Z njimi je ugotavljalo tako zatrjevano vsebino pogodbe (predvsem glede rokov in cene) kot tudi obstoj zatrjevane prisile. To pa je zadoščalo za odločanje o utemeljenosti predloga za zavarovanje z začasno odredbo. Ker se v postopku za izdajo začasne odredbe odloča s stopnjo verjetnosti, sodišče (še) ne opravi celostne dokazne ocene, kot mu nalaga 8. člen ZPP. Zato praviloma ne izvaja vseh predlaganih dokazov, pač pa lahko na podlagi gradiva v spisu oceni, ali so navedbe, s katerimi tožnik utemeljuje izdajo začasne odredbe, izkazane s stopnjo verjetnosti.
mnenje ločitvenega upnika - nadomestni sklep - pravna narava premične stvari - sestavina nepremičnine - premoženje, ki je predmet ločitvene pravice - začetek prodaje - postopek ugotavljanja lastninske pravice - ovira za prodajo nepremičnine
Upravitelj je v predlogu za izdajo sklepa o prodaji premoženja z javno dražbo predlagal, da se dolžnikovo premoženje, to je obe nepremičnini, skupaj s tam navedenimi premičninami izvede kot celota. V zvezi s tako določenim predmetom prodaje je bil ločitveni upnik tudi pozvan k podajanju mnenja. Pritožniku je pritrditi, da je predmet prodaje po nadomestnem sklepu drugačen, saj ne vsebuje več premičnin, nerazjasnjeno pa je stanje glede generatorja, zato je sodišče prve stopnje storilo kršitev določb postopka, ki bi utegnila vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Še vedno ostaja odprto vprašanje pravne narave generatorja - ali je predmetni generator sestavina nepremičnine, na kateri ima pritožnik DUTB ločitveno pravico. Ker pa izločitveni upnik K. L. v tem postopku še vedno vztraja pri izločitveni pravici in postopek ugotavljanja lastninske pravice na tem generatorju še ni zaključen, je zaenkrat podana ovira za prodajo predmetne nepremičnine iz tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje o tem vprašanju v obeh izpodbijanih sklepih ni zavzelo stališča.
začetek stečajnega postopka - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - domneva insolventnosti - domnevna baza - pobotni ugovor - procesno pobotanje - prepričanje - dokazni standard
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje navedenih ugovorov ni obravnavalo, saj je nanje odgovorilo ne glede na zavzeto (napačno) stališče, da je dolžnik podal (le) procesni ugovor zaradi pobota (ki v predhodnem stečajnem postopku res ne more povzročiti prenehanja terjatve upnika do dolžnika). Pobotna izjava, s katero je uveljavljan izvenpravdni pobot, je namreč lahko podana tudi tekom predhodnega stečajnega postopka, pritožba pa utemeljeno opozarja, da je dolžnik pobotno izjavo podal v vlogi z dne 7. 5. 2015.
S sklepom o popravi se lahko popravijo le napake, ki so nastale pri pisni izdelavi izdanega sklepa oziroma pri sestavljanju prepisa sklepa, ne pa napake pri oblikovanju volje sodišča.
Ker tožnik ni grajal toženkinih trditev o njegovem 10% soprispevku, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik temu ni oporekal, pravilna, v nadaljevanju pa je sprejet pravilen zaključek, da je toženka odgovorna tožniku le v višini 90%.
stroški kazenskega postopka - stroški vročanja oškodovanki kot tožilki - vročanje po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje o kazenskem postopku - stroški nastali po krivdi
Po 1. točki drugega odstavka 92. člena ZKP spadajo med stroške postopka tudi stroški za vročanje pisanj po pravni ali fizični osebi. Kdaj je procesni udeleženec, v predmetnem primeru oškodovanka kot tožilka, te stroške zakrivil je dejansko vprašanje, ki pa ga je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno razrešilo in za svoje zaključke navedlo sprejemljive razloge.
ZIS-UPB3 člen 1, 8. URS člen 22. ZPP-UPB3 člen 180, 180/1, 180/2, 351, 351/2.
vsebina izpolnitvenih ravnanj pogodbenih strank - tvegana pogodba - igre na srečo - denarna odškodnina - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - protipravnost - nesubstancirane navedbe - pravica do izjave v postopku - pogodbeno razmerje - avtonomija pogodbenih strank
V odškodninskem pravu velja, da morajo predpostavke odškodninske obveznosti biti podane kumulativno. Kršitev pogodbene obveznosti je materialnopravna predpostavka, ki jo sodišča ugotavljajo praviloma najprej. Posebnost v obravnavani zadevi je, da to predpostavko sestavlja več zakonskih dejanskih stanov, ki morajo biti prav tako podani kumulativno. Sodišče druge stopnje je že pojasnilo, da razlagalne težave povzroča podnormiranost zakonskega besedila, neobstoj primerljive sodne prakse, delna sprememba ZIS (uveljavitev novele ZIS-C) v relevantnem časovnem obdobju. Tako na ravni omenjene predpostavke ni izrecno določeno, kdaj oz. ali sploh mora igralnica, splošna opozorila o tveganju igre na srečo (trditve o takšnem obveščanju z besedili na vstopnicah, brošurah, plakatih) konkretizirati tako, da se posveti posameznemu igralcu, ki npr. izstopa s številom obiskov igralnice, po vsotah denarja, s katerim igra in ga individualno obravnavati. Tudi kaj natančno bi naj ta individualna obravnava vsebovala, ni izrecno določeno.
Vendar je, kot je sodišče druge stopnje obširno pojasnilo v tej sodbi, materialnopravna predpostavka tudi resna ogroženost za preživljanje oz. škodljivi vplivi čezmernega igranja iger na srečo, ki pa je tožnik ni substancirano zatrjeval in dokazal, kot je bilo pojasnjeno. Četudi bi torej sodišče druge stopnje menilo, da je potrebno razlagati materialno pravo na primerljiv način z avstrijsko ureditvijo ter, da so zatrjevana in dokazana vsa odločilna dejstva, zaradi katerih bi lahko toženki očitali kršitev pogodbene obveznosti (najprej individualnega nadzora nad tožnikom, nato razgovor, pridobivanje informacij o njegovem premoženjskem stanju, in nato sprejeti odločitev o tem, ali naj omeji oz. celo prepove nadaljnje igranje), bi moralo pritožbo zavrniti iz prej navedenega razloga. Ko bi namreč toženka te obveznosti izpolnila, bi ugotovila, da gre pri tožniku za osebo, ki z udeležbo pri igri na srečo sicer izgublja relativno visoke denarne zneske, vendar so njegovi prihodki in premoženjsko stanje takšni, da te izgube ne ogrožajo njegovih premoženjskih, socialnih in družinskih temeljev.
dogovor o dobavi vozila - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - pravočasna izpolnitev kot bistvena/nebistvena sestavina pogodbe - fiksni/nefiksni pravni posel - odstop od pogodbe s konkludentnimi ravnanji - pravne posledice razvezane pogodbe - sklenitev nove ustne kupoprodajne pogodbe za drugo vozilo
Ugotovljene okoliščine (oziroma ravnanja) tudi po mnenju pritožbenega sodišča izpolnjujejo kriterij konkludentnosti in ne dopuščajo dvoma, da je toženec odstopil od pogodbe.
pravica družbenika do informacije in vpogleda – način posredovanja informacije – oblika posredovanja informacije – fizični vpogled v dokumentacijo – dolžnost zagotoviti fotokopiranje listin
Pravica družbenika do vpogleda in informacij po določbi 512. člena ZGD-1 ni omejena le na fizični vpogled v dokumentacijo, pač pa je treba družbeniku dati tudi možnost fotokopiranja le-te. Smotrno je, da poslovodja nasprotnega udeleženca predlagatelju posreduje informacije o zadevah družbe v pisni obliki, zato je neutemeljena pritožbena trditev, da družba zato, ker ne posluje, nima možnosti plačila fotokopij.
Družbenikovi pravici do informacij in vpogleda iz 512. člena ZGD-1 ni zadoščeno že z dano možnostjo vpogleda v dokumentacijo.