skupna hipoteka - vpis zaznambe neposredne izvršljivosti le pri nekaterih nepremičninah - ustrezna vsebina predloga
V predmetni zadevi je predlagatelj želel doseči vpis zaznambe neposredne izvršljivosti le pri nekaterih nepremičninah, na katerih je vpisana skupna hipoteka. V materialnopravnem pogledu ni videti ovire za zaznambo neposredne izvršljivosti le pri nekaterih parcelah. Vendar to pomeni, da ni več mogoče govoriti o isti izvedeni pravici pri vseh nepremičninah (pri hipoteki na eni od nepremičnin ni hkrati dogovorjena tudi neposredna izvršljivost, pri ostalih pa je). Da bi vpis dosegli, je treba vložiti ustrezen predlog. Ker sodišče ne more samo dopolnjevati predlogov, je bil predlog pravilno zavrnjen. Odločilno pri tem je, da ustrezne obrazce predlagatelj ima na razpolago in jih ni uporabil.
OZ člen 190, 190/1, 592, 592/1, 597, 597/1, 610, 610/1.
najemna pogodba - prodaja nepremičnine - odpoved nadaljevanju najema z novim lastnikom - plačevanje najemnine - višina najemnine - površina najetih prostorov - pogodbeno dogovorjena površina - dejanska površina - stvarna napaka - zahtevek za znižanje zakupnine - tožba na znižanje zakupnine - akontacija za obratovalne stroške - revalorizacija akontacije - neupravičena pridobitev - obogatitev na škodo upnika - zmanjšanje upnikovega premoženja - premoženjska pravica izven upnikove sfere - DDV na najemnino
Tožena stranka ima prav, da se po prodaji nepremičnine najem nadaljuje z novim lastnikom. V tej zadevi pa so bile okoliščine takšne, da je tožena stranka privolila v nadaljevanje najemne pogodbe s tožečo stranko in se odpovedala nadaljevanju najemne pogodbe z novim lastnikom. Razlogi za to so bili, da je tožena stranka vedela tako za prodajo nepremičnine kot tudi za dogovor tožeče stranke in novega lastnika, da naj se nadaljuje najemno razmerje med tožečo in toženo stranko. Odločilno pa je, da je ne glede na prvi odstavek 610. člena OZ, tožena stranka plačevala najemnino še naprej tožeči stranki kljub temu, da je vedela za prodajo. S takšnim ravnanjem je sklepčno pristala na to, da se odpove pravnim posledicam prenosa najemnega razmerja na novega lastnika po prvem odstavku 610. člena OZ. Posledica je bila, da še naprej velja najemna pogodba s tožečo stranko. Novi lastnik se je očitno s tem strinjal in se s tem odpovedal zahtevkom do tožene stranke. Pravni položaj tožene stranke se ni poslabšal, s tem pa je bil tudi dosežen namen prvega odstavka 610. člena OZ, čeprav se je njegovi uporabi tožena stranka odpovedala.
Besedilo samega prvega odstavka 597. člena OZ je tako jasno, da ne pušča nobenega dvoma: najemnik lahko zahteva znižanje zakupnine. Če nanj najemodajalec ne pristane, mora najemnik znižanje zahtevati s tožbo.
Zahtevek iz neupravičene obogatitve je podan le, če je bil dolžnik obogaten, in če se je obogatitev dogodila „na škodo“ upnika. To pomeni, da je moralo priti do zmanjšanja upnikovega premoženja v korist dolžnikovega premoženja. Če premoženjske pravice ni nikoli niti bilo v upnikovem premoženju, je dolžnikova obogatitev na škodo upnika sama po sebi nemogoča.
Zaključek o večji verjetnosti tožnikove trditve o sklenitvi posojilne pogodbe temelji na vsebini dveh listin, ki sta povezani s spornim poslom in ki sta ju podpisali obe pravdni stranki. Iz obeh listin izhaja posojilna podlaga posla.
kršitev osebnostne pravice – poseg v telesno integriteto – strah – duševne bolečine zaradi posega v telesno celovitost – pravična denarna odškodnina
Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožnik navajal enake dejanske okoliščine o nastalih škodnih posledicah, ko je najprej zahteval odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi posega v telesno celovitost in nato ponovno iz naslova prestanega strahu. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ločeno obravnavalo zahtevek iz naslova posega v telesno celovitost in iz naslova prestanega strahu, kar je imelo za posledico podvajanje odškodnine.
vknjižba lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu - vsebina predloga za vpis lastninske pravice
Zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice varuje vrstni red vknjižbe ter je njen osnovni namen ta, da bo pridobitelj pridobil lastninsko pravico v zaznamovanem vrstnem redu, torej tako pravico, kot bi jo pridobil, če bi se vpisal kot lastnik takrat, ko je predlagal zaznambo, npr. brez novih obremenitev (hipoteka,...). Vpisi, ki so začeli učinkovati po trenutku učinkovanja zaznambe, so namreč pogojne narave, učinkujejo pod razveznim pogojem (68. člen in naslednji členi ZZK-1). Ko predlagatelj vloži predlog za vpis lastninske pravice, mora, če želi doseči vpis v zaznamovanem vrstnem redu, podati tudi izrecen zahtevek za vpis v zaznamovanem vrstnem redu. Predlagatelj, ko je predlagal vknjižbo pridobitve lastninske pravice, ni predlagal te vknjižbe v zaznamovanem vrstnem redu (prim. 74. člen ZZK-1), zato je sodišče prve stopnje v predhodnem postopku vpisalo lastninsko pravico z učinkom na dan vložitve predloga. Ni pa mogoče, tega tudi zakon ne predvideva, ko se torej ne predlaga vknjižba (oz. je že opravljena) samostojno, kot želi sedaj doseči predlagatelj, predlagati "vpis" v vrstnem redu zaznambe oziroma spremeniti časa učinkovanja vpisa s sklicevanjem na zaznamovan vrstni red.
poprava pomotnega vpisa - načelo vrstnega reda odločanja
Ker je bil postopek pomotnega vpisa začet dan kasneje, ima postopek vpisa hipoteke in zaznambe izvršbe prednost oziroma učinkuje že z dnevom začetka postopka. Tudi za postopek popravljanja pomotnega vpisa velja načelo vrstnega reda odločanja o vpisih, upoštevajoč začetek postopka in zemljiškoknjižno stanje v trenutku začetka postopka.
motenje posesti – več motilnih ravnanj – združitev pravd – nadaljevano motilno ravnanje – rok za vložitev tožbe – prekluzivni rok
Pri nadaljevanem motilnem dejanju teče rok za vložitev tožbe, odkar je tožnik izvedel za prvo ravnanje in tistega, ki je motil posest. V skladu z 32. členom SPZ pravočasno vložena tožba za prvo motilno ravnanje zajema tudi nadaljnja motilna ravnanja. Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za takšno situacijo.
Odločilna je sodba kot logična celota, saj če ji manjka kateri od temeljnih logičnih elementov, ni miselne povezave med njeno podlago in izrekom. Po stališču pritožbenega sodišča izpodbijani sodbi ni mogoče očitati, da ne bi bila logična celota, saj vsebuje vse odločilne razloge glede na pravno odločilno trditev tožeče stranke, da je med sedaj pravdnima strankam sklenjena poravnava nična. Izpodbijana sodba ima razloge, tako da jo je možno preizkusiti, pri tem pa sodišče prve stopnje ni vezano na posebne, vnaprej opredeljene zakonske okvire, kako morajo razlogi biti podani, temveč je odločilno, da sodba ima razloge. Če je pri tem sodišče prve stopnje uporabilo metodo, da je kot svoje razloge štelo navedbe tožene stranke, to ne pomeni, da bi spregledalo navedbe tožeče stranke, pač pa, da je štelo argumente tožene stranke za tako prepričljive, da jih je vzelo v razloge sodbe kot odločilne. Poravnava je dvostranski pravni posel (pogodba) o spremembi spornega ali negotovega pravnega razmerja. Pogodbo o poravnavi je mogoče skleniti le, če pred tem med strankama obstoji sporno ali negotovo pravno razmerje. Podlaga (razlog) poravnave je v odpravi spora ali negotovosti. Poravnava ima svojo kavzo v odpravi spora oziroma negotovosti. Zmotno prepričanje obeh strank poravnave, da s poravnavo odpravljata resničen spor ali negotovost, pa povzroči, da je poravnava nična. Predpogoj za sklenitev veljavne poravnave je obstoj spora ali negotovosti. Če pa bi stranki v trenutku sklepanja poravnave razpolagali s podatki, ki jih pridobita po sklenitvi poravnave, pa bi ti podatki, če bi jih imeli, odpravili dvom glede obstoja spora ali negotovosti, poravnava ne more veljati, ker nima kavze. Sedaj pravdni stranki sta tako bili v negotovosti glede višine zavarovalnine in to negotovost sta s sklenitvijo poravnave odpravili, ta pa bi obstajala tudi, če bi stranki razpolagali z izvedenskimi mnenji, iz katerih izhaja, da bi bilo mogoče stroj spraviti v prejšnje stanje, ker bi še vedno ostalo odprto vprašanje višine zavarovalnine. Med sedaj pravdnima strankama sklenjena poravnava po navedenem ni nična. Ker pa je tožeča stranka višino zavarovalnine obračunala po načelu “totalne škode”, tožena stranka pa je takšno ponudbo sprejela, sedanje zatrjevanje tožeče stranke, da je izplačala nesorazmerno visoko zavarovalnino ob veljavni poravnavi, ki je bila temelj izplačila, pomeni očitek čezmernega prikrajšanja po 1055. členu OZ. Zaradi čezmernega prikrajšanja pa se ne more zahtevati razveljavitev poravnave, saj se stranki zavestno odrečeta ugotavljanju prave vrednosti njunih obveznosti.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti
Določba četrtega odstavka 178. člena ZIZ nalaga stranki, da v predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti pa do dneva prodaje precej spremenila in v primeru, ko se stranka v takšnem predlogu sklicuje na novo predloženo cenilno mnenje, je dolžnost sodišča, da opravi primerjavo z mnenjem, na podlagi katerega je ugotovilo vrednost nepremičnine s pravnomočnim sklepom o ugotovitvi vrednosti nepremičnine.
vknjižba hipoteke na podlagi sklepa o zavarovanju - postopek prisilne poravnave nad zemljiškoknjižnim lastnikom - ovira za dovolitev vpisa
Nasprotni udeleženec (dolžnik iz sklepa o zavarovanju, ki v tej zadevi predstavlja podlago za vpis) je v ugovoru zoper sklep o dovolitvi vpisa trdil, da zaradi posledic začetka postopka prisilne poravnave zoper njega ni mogoče dovoliti vpisov v zemljiški knjigi. Pritožbeno sodišče se s tem ne strinja. Ker je bil nad nasprotno udeleženko začet postopek poenostavljene prisilne poravnave in ne stečajni postopek, določbe 94. člena ZZK-1 v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085916
ZPP člen 411, 421, 421/4. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.
varstvo in vzgoja otrok – bolezen matere – sposobnost poskrbeti za varstvo in vzgojo otroka – začasna odredba
Res je, da je toženka zbolela, kot nesporno ugotavlja sodišče prve stopnje, vendar pa sama bolezen še ne pomeni, da toženka za otroka ne more oziroma ni sposobna ustrezno poskrbeti.
pogodba o štipendiranju – odstop od pogodbe – tek zastaralnega roka – začetek teka zastaralnega roka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dokazna ocena – pomanjkanje razlogov
Sodba se ne opredeli, na podlagi katerih dokazov zaključuje, da tožena stranka po lastni volji ni nadaljevala študija, niti se ne opredeli do stališča tožene stranke, da pogodba preneha veljati, ko je vročena štipendistu odločba o prenehanju pravice do štipendiranja. Iz obrazložitve ni jasno, katera opustitev tožene stranke je bila podlaga za odstop od pogodbe tožeče stranke in na kakšni pravni podlagi je sodišče sprejelo zaključek, da je štipenditor pridobil pravico, da pogodbo razdre.
varstvo in vzgoja otrok – stiki – preživnina – določitev višine preživnine – porazdelitev preživninskega bremena – kredit – obseg stikov – stik pod nadzorom – preživninske zmožnosti – potrebe upravičencev – postavitev novega izvedenca
Pri določitvi preživnine gre za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarjala vrednostnega nesorazmerja in je hkrati ne bo porušila vsaka novota v preživninskih potrebah upravičencev oziroma zmožnosti preživninskega zavezanca, vendar pa mora sodišče zatrjevane izdatke oceniti in se do posameznega izdatka po višini opredeliti.
Prisojena preživnina ni na spodnji meji in ker je potrebno upoštevati dejstvo, da potrebe otrok mesečno varirajo, se bodo tudi občasni večji izdatki lahko pokrivali iz preživnine.
Glede obstoja terjatve se v postopkih izdaje začasne odredbe zahteva dokazni standard verjetnosti, ki je izkazan takrat, kadar več razlogov govori v prid nekega zaključka od tistih, ki kažejo na nasprotno.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - upnik kot udeleženec v postopku izbrisa - nedovoljena pritožba
Upnik v pritožbi ne navaja, da bi vložil ugovor proti sklepu o izbrisu oziroma začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije z dne 23. 5. 2016. Tudi iz spisa to ni razvidno. Zato je sklep z dne 23. 5. 2016 postal pravnomočen 2. 9. 2016 in bil 23. 5. 2016 objavljen na AJPES. Upnik tako ni udeleženec postopka in nima pravice do pritožbe zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga.
Tožnik zahteva, da toženka vzpostavi prejšnje stanje na dveh parcelah, ki nista v tožnikovi lasti niti v izključni lasti toženke. Solastnice teh dveh parcel so poleg toženke še druge osebe, ki niso stranke postopka. Odločitev, če bi sodišče zahtevku ugodilo, bi vodila do posledic, ki so enake aktu razpolaganja – sodišče bi enemu od solastnikov naložilo, da (na v zahtevku opisan način) poseže v solastno stvar. Ker posamezen solastnik po materialnem pravu brez soglasja ostalih solastnikov takšnega upravičenja nima, tudi ne more sam nastopati na toženi strani.
Pasivna (stvarna) legitimacija se ne presoja po stanju v času, ko se je gradnja vršila, ampak po stanju v času, ko je tožnik postavil zahtevek oziroma, ko je bila o njem obveščena nasprotna stranka.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – DENACIONALIZACIJA
VSL0085913
ZDen člen 72. ZIZ člen 270, 270/3.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost denarne terjatve – skrbnik za posebne primere – dedič denacionaliziranega premoženja – oteževanje uveljavitve terjatve – neznatna škoda
Tožnik je s stopnjo verjetnosti izkazal delovanje toženca v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve denarne terjatve. Kot skrbnik denacionaliziranega premoženja bi toženec moral poskrbeti za izplačilo eventualnim dedičem po pokojnici, vendar pa dedičev niti ni seznanil z vloženo tožbo, pa tudi ne o prejemu izplačane odškodnine.
Toženec bo s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo, saj gre v delu začasne odredbe tudi za nepremičnine, ki predstavljajo skupno premoženje pravdnih strank, s katerim toženec, brez soglasja tožnika, ne more razpolagati.
družba z omejeno odgovornostjo - skupno zastopanje - pooblastilo odvetniku - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
Iz sodnega registra izhaja, da sta direktor družbe T. d.o.o., F. C. in A.T. Pri obeh navedenih direktorjih pa je kot način zastopanja navedeno: skupno. Tak način zastopanja torej omejuje upravičenje posameznega zastopnika za (samostojno) zastopanje, kar pomeni, da bi morala poblastilo za pritožbo oz. pritožbo (so)podpisati tudi oba direktorja, da bi imela obravnavana pritožba pravno veljaven učinek.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da aktivna legitimacija tožeče stranke, glede na to, da ni zahtevala plačila na poseben račun rezervnega sklada, ni podana.
Zemljiškoknjižno sodišče je moralo, ko je izvedlo vpis odločbe, ki je bila izdana po določbah ZVEtL, na podlagi tretjega odstavka 81. člena ZZK-1 odločiti tudi o izbrisu vseh (kasnejših) vpisov iz tretjega odstavka 80. člena zakona. Zato so pritožbene navedbe o izvrševanju javne službe služnostnega upravičenca neutemeljene.