Višje sodišče pritožbi ne sledi niti v delu, v katerem sodišču prve stopnje očita (relativno) bistveno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnik kršitev vidi v tem, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem finančne stroke, pri čemer spregleda, da je v postopku na prvi stopnji navedeni dokaz predlagal zaradi ugotovitve vknjižbe dolga pri toženi stranki (čemur sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo, saj to za odločitev ni bistvenega pomena), ne pa za ugotovitev dejstev, ki jih navaja v pritožbi.
V obravnavani zadevi sta bila obseg in višina stroškov izvršitelja upniku znana v trenutku, ko je prejel izvršiteljev obračun.
- Upnik zmotno meni, da se položaja, ko se izvršitelj poplača iz kupnine, in ko temu ni tako, razlikujeta z vidika dolžnosti upnika, da pravočasno priglasi svoje stroške v postopku.
- Upnik neutemeljeno opira svoje stališče na določilo, da lahko izvršitelj stroške poplača iz kupnine za prodane stvari. To določilo je pravilno razumeti le v okviru pojasnjenega sistema ločenih razmerij med izvršiteljem in upnikom ter upnikom in dolžnikom.
Pomen izjeme iz 158. člena ZPP je v tem, da toženec, ki izpolni zahtevek šele med pravdo, torej po nastopu litispendence, zahtevek s tem pripozna. Zaradi tega mora plačati pravdne stroške, če le ne gre za izjemni primer, ko ni dal povoda za tožbo.
poenostavljena prisilna poravnava – učinkovanje poenostavljene prisilne poravnave – posodobljen sezam terjatev – predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave – navedba zavarovane terjatve v predlogu – načrt finančnega prestrukturiranja – neučinkovanje poenostavljene prisilne poravnave na zavarovane terjatve – soglasje upnika zavarovane terjatve k učinkovanju poravnave
Določbe ZFPPIPP o prisilni poravnavi se za postopek poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporabljajo tako, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev. Predlog za začetek prisilne poravnave mora vsebovati tudi načrt finančnega prestrukturiranja, ta pa mora vsebovati predlog prisilne poravnave, ki mora vsebovati tudi opis in skupni znesek prednostnih terjatev in skupni znesek zavarovanih terjatev ter navedbo, da za imetnike prednostnih in zavarovanih terjatev prisilna poravnava, če bo potrjena, ne bo učinkovala. Dolžnik je z navedbo upnikove terjatve v predlogu za začetek prisilne poravnave le izpolnil zakonsko obveznost glede vsebine predloga, ni pa s tem dosegel učinkovanja prisilne poravnave na upnikovo zavarovano terjatev.
Če je za uspešno finančno prestrukturiranje treba prestrukturirati tudi zavarovane terjatve, mora načrt finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi opozorilo, da je soglasje imetnikov teh zavarovanih terjatev za njihovo prestrukturiranje nujen pogoj uspešnega finančnega prestrukturiranja. Navedbo s takšno vsebino je dolžnik v predlogu sicer podal, vendar pa upnik soglasja, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje tudi zanj, ni podal. Zgolj morebitno dogovarjanje z upniki pa v takem primeru ne zadostuje za učinkovanje poenostavljene prisilne poravnave na upnikovo terjatev.
sodne takse – spremenjene okoliščine – nov predlog za taksno oprostitev – res iudicata – zavrženje predloga
Navedbe glede zdravstvenega stanja tožnice in s tem povezane njene pridobitne (ne)sposobnosti ne morejo vzbuditi dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, saj je bilo že ob prejšnjem odločanju upoštevano, da tožnica nima nobenih dohodkov.
O tem, da morajo biti vsi podatki iz vloge resnični, točni in popolni, je prosilec opozorjen tudi v obrazcu „izjave o premoženjskem stanju“. Toženec je bil torej ob vložitvi predloga za taksno oprostitev v dovolj veliki meri opozorjen, da morajo biti podatki, ki jih sodišču posreduje, resnični. Nenazadnje pa je podajanje lažnih podatkov tudi v nasprotju z moralnimi načeli.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3. ZST-1 člen 8, 11, 11/4.
sodna taksa za tožbo – določitev nove vrednosti spornega predmeta po uradni dolžnosti – delno plačilo sodne takse – plačilo celotne takse kot procesna predpostavka – neutemeljeno zavrženje predloga za taksno oprostitev
Če je sodna taksa plačana le delno, procesna predpostavka za meritorno odločanje sodišča ni izpolnjena.
Zoper plačilni nalog po prvem odstavku 34.a člena ZST-1 je dopusten ugovor zgolj iz razlogov nepravilne odmere višine sodne takse ali že plačane sodne takse.
ZIZ člen 104, 104/1, 107, 107/3, 107/4, 120, 127. ZFPPIPP člen 280, 280/2.
pravica do pritožbe - ločitvena pravica - ločitvena pravica, pridobljena v postopku izvršbe ali zavarovanja - ločitvena pravica ostane v veljavi - pravnomočen sklep o preizkusu terjatev
Dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe zoper sklep, ki ga izda izvršilno sodišče na podlagi drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP, s katerim odloči, da ostane v veljavi ločitvena pravica, pridobljena v postopku izvršbe in zavarovanja.
sodna taksa za napoved pritožbe – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – delno plačilo sodne takse – očitna pomota – vrnitev v prejšnje stanje – oprava zamujenega pravdnega dejanja
Sodišče prve stopnje je najprej odločalo o predlogu za vrnitev v prejšnje in ga zavrglo, ker toženka skupaj s predlogom ni opravila zamujenega pravnega dejanja (ni doplačala sodne takse). Višje sodišče v Ljubljani je ta sklep potrdilo. S tem je toženka izkoristila pravzaprav edino učinkovito pravno sredstvo, s katerim bi si lahko izboljšala položaj, ki je nastal zaradi njene napake pri plačilu sodne takse. To po drugi strani pomeni, da stranka te svoje napake ne more uspešno uveljaviti kot pritožbeni razlog zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zaradi neplačila (oz. delnega plačila) sodne takse štelo, da je napoved pritožbe umaknjena.
Morebitno nepravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa o obsegu terjatev, za katere se po delni ustavitvi izvršba nadaljuje, na pravilnost sprejete odločitve o ustavitvi ne vpliva. Takšno pojasnilo ima postranski in neobvezujoč značaj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079620
OZ člen 635, 635/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
podjemna pogodba - odgovornost za napake - slabo opravljano delo - pavšalno zatrjevanje napak - ugovor znižanja plačila - neupoštevanje navedb - kršitev pravice do izjave - protispisnost
Z upoštevanjem navedb, ki jih je tožena stranka prvič podala šele v drugi pripravljalni vlogi, bi sodišče prve stopnje storilo kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravico do izjave bi kršilo tožeči stranki, saj bi se oprlo na navedbe, do katerih se ta sploh ne bi imela možnosti opredeliti.
Če niso ugotovljene napake, nikakor ne more biti utemeljen ugovor znižanja kupnine.
Pri kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP gre za to, da sodišče v razlogih sodbe vsebini dokaznega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo to dejansko ima (nepravilno prenese podatke iz listinskega gradiva v sodbo). To je napaka tehnične narave (napačen postopek prenosa).
odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe - pravno priznana škoda - kumulacija jamčevalnega in odškodninskega zahtevka - odprava napak na podjemnikov račun
Jamčevalni zahtevek iz tretjega odstavka 639. člena OZ in odškodninski zahtevek iz petega odstavka 639. člena OZ nista alternativna, pač pa kumulativna.
Tudi lastninska pravica je premoženjska pravica, katere vsebina je (spet premoženjska) pravica uporabe (prvi odstavek 37. člena Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ), ki ji je mogoče objektivno določiti vrednost. Lastnik lahko uporabo stvari odstopi drugemu in prejme plačilo (587., 602. člen OZ). Uporaba lastne stvari ima prav tako premoženjsko vrednost. Lastnik svojo stvar lahko (trajno!) uporablja, in če mu je uporaba za določen čas onemogočena, utrpi (pravno priznano) škodo. Čeprav mu je kasneje vrnjena možnost uporabe, ni mogoče zagovarjati stališča, da je vzpostavljeno prejšnje stanje in da materialne škode ni utrpel.
Naročnik, ki odpravlja napake na podjemnikov račun, ni upravičen čakati na plačilo. Za zamudo s plačilom stroškov dolguje podjemnik po prvem odstavku 378. člena OZ zamudne obresti.
Tožnik ni uveljavljal nečiste denarne terjatve, saj je zahteval plačilo po vrednosti najemnin v posameznih mesecih, kot je škoda nastajala.
Zapadlost odškodninskega zahtevka ob nastanku škode (165. člen OZ) še ni zamuda dolžnika (prvi odstavek 299. člena OZ).
nadzorovana obravnava – pogoji za nadzorovano obravnavo
Nadzorovana obravnava je obravnava oseb s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, ki se izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom psihiatrične bolnišnice, na območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva, v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe.
poškodba pri igri nogometa - mehanizem nastanka poškodbe - prečni zlom tibije - namerna brca od zadaj v nogo oškodovanca - namerno poškodovanje izven pravil nogometne igre - kršitev pravil športne igre - protipravnost ravnanja
Toženčevega ravnanja ni mogoče opredeliti kot borbe za žogo v okviru nogometne igre, temveč kot namerno poškodovanje tožnika izven pravil nogometne igre, torej kot protipravno dejanje.
Ker je upnik plačila izvršilnih stroškov po zakonu oproščen in se vnaprej plačajo v breme proračuna, v praksi ni realno pričakovati, da bo prvenstveno on skrbel, da se izvršilni postopek opravi s čim manjšimi stroški in je ta skrb na strani sodišča, ki iz proračunskih sredstev zalaga izvršilne stroške in si nato prizadeva za njihovo povrnitev. Zato mora z zadostno skrbnostjo spremljati potek postopka in še pred izplačilom izvršitelju preveriti, ali izvršitelj pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe ravna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in brez nepotrebnih stroškov ter ali obstajala zakonska podlaga za opravo posameznega izvršilnega dejanja, za katero zahteva plačilo.
brezposelnost – zavrženje tožbe – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
Tožnica je vložila tožbo po izteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe iz 72. člena ZDSS-1, zato je tožba pravilno zavržena (1. odstavek 274. člena ZPP.)
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8, 8/1, 8/2, 8/3, 14. ZPP člen 104, 105, 105/2, 108, 108/6.
sodba na podlagi pripoznave - vročanje sodnih pisanj v gospodarskih zadevah - vročanje v tujino - vročitev tožbe v slovenskem jeziku - pravica do zavrnitve sprejema pisanja - Priloga II - trenutek vročitve - vrnitev pisanja organu za sprejem - neposredno vročanje - prevod pisanja - načelo kontradiktornosti - akt informiranja - nerazumljive vloge - odgovor na tožbo v tujem jeziku - poprava vloge - nujne sestavine vloge - navedba zakonitega zastopnika - podpis vložnika - uradno preveden izpisek iz registra družb
Za vročanje sodnih pisanj v gospodarskih zadevah, med katere sodi tudi obravnavana, se v državah članicah Evropske skupnosti uporablja Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000. Nacionalno pravo - Zakon o pravdnem postopku - se uporablja zgolj subsidiarno.
Uredba ne predpisuje obveznega prevoda pisanja, ki se vroča. Določa pa pravico naslovnika, da lahko zavrne sprejem pisanja za vročitev - v trenutku vročitve ali tako, da pisanje vrne organu za sprejem v enem tednu, in sicer če ni sestavljeno v enem od naslednjih jezikov ali mu ni priložen prevod v enega od naslednjih jezikov: (a) jezik, ki ga naslovnik razume ali (b) uradni jezik zaprošene države članice ali, če je v tej državi več uradnih jezikov, v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov kraja, kjer je treba opraviti vročitev.
Vloge je sodišče prve stopnje skladno z Uredbo vročalo v slovenskem jeziku in pri tem spoštovalo zahtevo, da je treba naslovnika poučiti o možnosti zavrnitve sprejema pisanja. Pritožnica pa je bila - nasprotno - tista, ki niti pri vročitvi tožbe niti pri vročitvi sklepa z dne 29. 10. 2014 ni ustrezno izkoristila dane ji pravice do zavrnitve sprejema in zato ne more uspešno uveljaviti, da ji je bilo onemogočeno razpravljanje oziroma kršeno načelo kontradiktornosti in da je bila postavljena v neenakovreden položaj. Za to, da bi se ji vloge vročale v hrvaškem jeziku, bi namreč morala poskrbeti sama z odklonitvijo sprejema.
plačilo razlike plače – nadomestilo plače – nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi – reparacija – odškodnina – načelo popolne odškodnine – neizrabljen letni dopust – nadomestilo za neizrabljen letni dopust
V skladu z načelom popolne odškodnine iz 169. člena OZ mora biti delavčev premoženjski položaj takšen, kot če bi delal. Tožnikovo ravnanje, ko si je poiskal novo zaposlitev, pomeni, da je ravnal v smeri zmanjševanja nastale škode, ki mu jo bo morala toženka kot reparacijo povrniti za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Gre za izhodišče, da delavec zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in dokler posledice takega nezakonitega stanja trajajo, na svojih rednih dohodkih ne sme biti oškodovan.
V skladu s sodno prakso je delavec upravičen do nadomestila za neizrabljeni letni dopust le, če mu je delovno razmerje dejansko prenehalo. Ker je bilo na podlagi pravnomočne sodne odločbe za čas, ko tožnik ni delal, vzpostavljena situacija, kot da bi delal in je bilo tožniku za ta čas priznano tudi delovno razmerje z vsemi pravicami, je torej šteti, da delovno razmerje dne 28. 3. 2013 ni prenehalo, zaradi česar tudi ni upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust za leto 2013. Tožena stranka je bila na podlagi te sodne odločbe dolžna tožnika pozvati nazaj na delo in mu od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do ponovne zaposlitve priznati vse pravice po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, kamor spada tudi nadomestilo plače. Tožnik je torej za čas, ko ni delal, prejel nadomestilo plače in vse ostale pravice, kot da bi delal. Nastopila je torej situacija, ko tožniku delovno razmerje ni prenehalo in ni bil v ničemer prikrajšan. Zato ne more zahtevati dvojnega plačila in je tožbeni zahtevek iz naslova nadomestila za neizrabljen letni dopust za leto 2013, neutemeljen.