pritožba – nujne sestavine pritožbe – podpis pritožnika – pravna oseba – nepopolna pritožba – nepopolna vloga – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – postopek s pritožbo
Po 335. členu ZPP je med nujnimi sestavinami pritožbe tudi podpis pritožnika. Kadar je pravdna stranka pravna oseba, jo v postopku zastopa njen zakoniti zastopnik. Vloge takšne stranke morajo biti opremljene z žigom pravne osebe in podpisom njenega zakonitega zastopnika; kdo je to, mora biti iz vloge razvidno tako, da so pri podpisu navedeni njegovi ime, priimek in funkcija.
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0084910
ZZZDR člen 113, 113/1, 113/2. ZPP člen 411, 411/1, 411/3.
začasna odredba – izvrševanje roditeljske pravice – menjava osnovne šole – regulacijska začasna odredba
Postopek za izdajo začasne odredbe v sporih iz družinsko pravnih razmerij, ko gre za vprašanje varovanja pravic in koristi mladoletnih otrok, mora biti hiter. Zato je izdaja začasne odredbe dopustna že na podlagi samega predloga za njeno izdajo, torej brez izvajanja dokazov, pri čemer je kontradiktornost postopka zagotovljena naknadno z možnostjo vložitve ugovora zoper začasno odredbo. Pravica do izjave nasprotni udeleženki zato ni bila kršena, pa tudi sicer nasprotna udeleženka ne navede, katera pomembna dejstva naj bi dokazovala s svojo izpovedbo.
Skladno z načelom stroge formalne legalitete upnik od dolžnika ne more zahtevati več, kot mu je bilo priznano s pravnomočno sodbo, zato dolžniku ni mogoče določiti dodatnega roka za izpolnitev obveznosti tako, da pri objavi popravka navede, da gre za popravek na podlagi sodbe, in mu za primer neizpolnitve naložiti plačila sodnih penalov.
ZASP člen 128, 130, 130/1, 146, 146/1, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 176, 176/1, 176/2. OZ člen 131, 131/1, 190.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – radijsko predvajanje komercialnih fonogramov – fonogram – avtorski sorodna pravica – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – trditveno in dokazno breme – prihodki radijske postaje – prihodki iz radijske dejavnosti – procesna legitimacija
Pri priobčevanju fonogramov po radiu nosi trditveno in dokazno breme glede prihodkov radijske postaje kolektivna organizacija. Priobčevalec fonogramov nosi trditveno in dokazno breme glede tega, koliko prihodkov je imel iz radijske dejavnosti.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-5. ZGD-1 člen 7.
postopek odpusta obveznosti – ovire za odpust obveznosti – zadostno premoženje – uspešno poslovanje podjema – neutemeljen očitek upnika o dolžnikovem dejanskem nosilstvu dejavnosti in zgolj formalnem podjemu njegove hčerke
Pritožnik prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita nekritično presojo izpovedbe A. K. in dolžnika, da ona kot s. p. vodi gostišče, dolžnik pa je le delavec v njem. Pri tem ne upošteva dejstva, da je podjetnik po prvem odstavku 7. člena ZGD-1 odgovoren za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Poslovanje podjema gre torej v celoti tako v breme, kot tudi v korist registriranega nosilca podjema. Zato ni mogoče slediti sklepanju pritožnika, da je dolžnik tisti, ki vodi gostinski obrat, razpolaga z njegovimi sredstvi in ga tudi upravlja, da torej v celoti kot podjetnik uživa koristi uspešnega poslovanja podjema, njegova hčerka kot formalni nosilec podjema pa bi nosila bremena podjema in zanj odgovarjala z vsem svojim premoženjem. Taki porazdelitvi koristi podjema na eni strani in bremen podjema na drugi razumsko ni mogoče slediti niti v primeru, ko gre za družinske vezi. Upoštevaje navedeno (ker je torej tako nosilec bremen, kot koristi podjema registrirani podjetnik), zato ni relevantno, kako uspešno posluje dolžnikova hčerka kot samostojna podjetnica.
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 83. ZZVZZ člen 63. ZPP člen 453, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pogodba – splošni dogovor – Zavod za zdravstveno zavarovanje RS – kršitev obveznosti iz splošnega dogovora – odsotnost zobozdravnika iz ambulante med ordinacijskim časom – razlaga pogodb – jezikovna razlaga – razlaga v korist šibkejše stranke – pogodbena kazen – netipična pogodbena kazen – odškodnina – odstop od sodne prakse – nedovoljene pritožbene novote
Določba sicer v drugem stavku omenja „pogodbeno kazen“, za katero po splošnih pravilih OZ ni potreben nastanek škode. Vendar pri povzetem dogovoru nikakor ne more iti za tipično pogodbeno kazen. Sodna praksa namreč kazen, ki je dogovorjena za posebne primere kršitev pogodbe, razlaga kot „sui generis“ pogodbeno kazen. Kadar stranki takšno sankcijo dogovorita, se pogoji za obstoj utemeljenosti zahtevka za njeno plačilo presojajo na podlagi pogodbeno dogovorjenih kriterijev oziroma pogojev, določenih v sami pogodbi (ne po določilih OZ o pogodbeni kazni).
Zaradi načina sprejemanja splošnega dogovora, kot to izhaja iz 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ko o spornih vprašanjih odloča Vlada), ne slednja, ne tožena stranka sama, realno nista v enakopravnem položaju z nasprotno stranko (torej Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstvom za zdravstvo) oziroma imata šibkejši položaj.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084867
OZ člen 131, 171, 179, 299, 299/1. ZOZP člen 20a. ZOdvT člen 12. ZOdvT tarifna številka 2200.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – zamuda – soprispevek oškodovanca – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – strah – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – odločitev o stroških postopka – nagrada za posel – načelo uspeha – ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini
Določba 20.a člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, ki določa, da zamuda zavarovalnice nastopi v treh mesecih od vložitve odškodninskega zahtevka, velja izključno za položaje, ko odgovornost zavarovalnice ni sporna in je škoda v celoti ocenjena, zavarovalnica pa v tem času ne predloži ponudbe. V vseh ostalih primerih, kamor spada tudi obravnavani, pa je glede vprašanja zamude zavarovalnice in pričetka teka zakonskih zamudnih obresti treba uporabiti 299. člen OZ.
pridržanje – podaljšanje pridržanja – sprejem na zdravljenje brez privolitve – pogoji za zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve – zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom – ogrožanje lastnega zdravja – povzročanje škode
Le strokovnjak psihiatrične stroke je tisti, ki lahko pojasni zdravstveno stanje pridržane osebe.
Udeleženka ima hudo moteno sposobnost presoje realnosti in obvladovanja svojega ravnanja. Če bi bila prepuščena sama sebi bi zdravljenje takoj prekinila. V posledici bi ogrožala druge in s svojimi ravnanji povzročala večjo škodo.
nedenarna terjatev – vrnitev delavca na delo – reintegracija – nenadomestno dejanje – rok za izpolnitev – oprava izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi
Skladno s prvim odstavkom 46. člena ZIZ se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače, pri izvršbi glede obveznosti, ki jih lahko izpolni samo dolžnik (kamor po 232. členu ZIZ sodi tudi vrnitev delavca na delo), pa taka izjema ni določena.
Rok za izpolnitev (rok za poziv delavcu nazaj na delo) prične teči že z vročitvijo sklepa o izvršbi in ne šele z njegovo pravnomočnostjo, kar je skladno s splošnim načelom o nesuspenzivnosti pravnih sredstev v izvršbi.
Dolžnikova obveznost pozvati upnika nazaj na delo neločljivo vsebuje tudi njegovo obveznost, da upnika prijavi nazaj v sistem zavarovanj. Reintegracija namreč v delovnem pravu pomeni, da z njo delavec pridobi vse pravice, kot da mu delovno razmerje ne bi prenehalo.
ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/1-2, 329, 329/1, 331, 331/2. ZPP člen 324.
stečajni postopek nad pravno osebo - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja pisarniških prostorov - pogodba o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje - javna dražba - tipi javnih dražb - kombinacija tipov javnih dražb - zavezujoče zbiranje ponudb - prvi sklep o prodaji - prodaja v paketu - najprimernejši način prodaje - učinki za stečajno maso - pozitivni finančni učinki - izločitev posameznih poslovnih enot - uveljavljanje predkupnih pravic v stečajnem postopku - izrek prvega sklepa o prodaji - sklicevanje na predlog upravitelja - obrazložitev sklepa - objava sklepa s prilogami
Pogodba o prodaji dolžnikovega premoženja se lahko sklene na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb, oba načina prodaje sta javna, zato ni mogoče skleniti, da bi imel eden od njiju prednost.
S sklepom o prodaji se ne odloča o nobeni pravici predkupnega upravičenca, v stečajnem postopku pa tudi sicer pogodbenih predkupnih pravic, ki niso vpisane v javne knjige, ni mogoče uveljavljati.
Za oblikovanje sklepa o prodaji, v katerem se sodišče prve stopnje v izreku sklepa sklicuje na predlog upraviteljice, v določbah ZFPPIPP niti v določbah ZPP ni podlage. Predlog upraviteljice namreč predstavlja dopis na dveh straneh z raznimi prilogami. Za izrek odločbe velja, da mora biti odločitev sodišča jasna in nedvoumna ter da vanj ne sodijo pojasnila, dejanske in pravne podlage in drugo, kar vse sodi v obrazložitev odločbe. V izrek prvega sklepa o prodaji sodi le odločitev o načinu prodaje, izklicni ceni in varščini, slednji se kot denarni obveznosti določi v znesku. Vse ostalo sodi v obrazložitev odločbe, sodišče pa se lahko v obrazložitvi sklicuje na predlog upravitelja s prilogami. V kolikor postane predlog upravitelja s prilogami (v izogib prepisovanju razlogov) del obrazložitve, je seveda treba predlog upravitelja s prilogami objaviti skupaj z objavo sklepa oziroma kot njegov del.
izbris upnika iz sodnega registra - sklep o prekinitvi postopka - sklep o nadaljevanju postopka - vstop novega upnika
Sodišče prve stopnje je tako v času prekinitve postopka, do katere je prišlo na podlagi zakona, v času, ko zaradi prekinitve postopka ne bi smelo opravljati procesnih dejanj in preden je izdalo sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka z novim upnikom, izdalo izpodbijani sklep, v katerem je kot upnika navedlo neobstoječ pravni subjekt, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka.
preživnina – zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – preživninske zmožnosti – prehod iz vrtca v šolo
Prehod otroka iz vrtca v šolo sam po sebi ne predstavlja povečanja otrokovih potreb, saj je splošno znana kvečjemu okoliščina, da so stroški mesečne oskrbe v vrtcu višji od mesečnih stroškov s šolanjem otroka.
stroški pravdnega postopka – pripoznava tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo – povod za tožbo – neobvestitev stečajnega upravitelja o priznani terjatvi
Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožnici, da je tožbeni zahtevek pripoznala v odgovoru na tožbo. Ni pa mogoče pritrditi pritožbi, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. Za odločitev v korist tožene stranke pa bi morala biti izpolnjena oba pogoja. Le v primeru, če toženec ne da povoda za tožbo in če obenem pripozna tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo, mu mora tožnik povrniti pravdne stroške. Ta določba pomeni enega od posebnih primerov odločanja po načelu krivde. Toženec na splošno da povod za tožbo takrat, kadar lahko tožnik na podlagi njegovega ravnanja pred pravdo sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija.
zamudna sodba – dejstva v nasprotju s priloženimi dokazi – zadostno število izvodov odgovora na tožbo – zavrženje odgovora na tožbo – vročilnica – izpodbijanje pravilnosti vročitve
Pritožbeni očitek, da so dejstva, na katera tožnik opira svoj tožbeni zahtevek v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik sam, je utemeljen.
V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje razpisati glavno obravnavo, na kateri bo moralo dati pravdnima strankama skladno z določilom prvega odstavka 286. člena ZPP možnost, da do konca glavne obravnave navedeta vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njunih predlogov, da predložita dokaze in se izjavita o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke.
Skladno z določilom šestega odstavka 108. člena ZPP sodišče zavrže odgovor na tožbo tudi takrat, kadar toženec niti po pozivu ne predloži zadostnega števila izvodov svoje vloge.
Konkretnih trditev, s katerimi bi toženka morda lahko izpodbila domnevo o resničnosti vsebine, navedene v vročilnici, pa v pritožbi ni izpostavila. Navedla je le, da omenjenega dokumenta s strani sodišča ni prejela in da naj v zvezi s tem sodišče zasliši njenega moža. Ta pritožbena navedba pa je presplošna, da bi lahko omajala domnevo o vsebini vročilnice
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060407
OZ člen 50, 52, 58. SPZ člen 23. ZZK-1 člen 32.
pogodba o prodaji nepremičnine – navidezna pogodba – simulirana pogodba – resnična volja pogodbenih strank – darilni namen – delna ničnost – načelo kavzalnosti – ničnost zavezovalnega posla – ničnost razpolagalnega posla – konverzija nične pogodbe – obličnost – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – pisna oblika pogodbe – če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika – darilna pogodba – izpolnitev pogodbene obveznosti – veljavnost darilne pogodbe – zavezovalni pravni posel – prenos lastninske pravice – razpolagalni pravni posel – zemljiškoknjižno dovolilo – vsebina zemljiškoknjižnega dovolila
Izpodbijana sodba pravilno ugotavlja, da pogodbena določila, ki se nanašajo na višino in plačilo kupnine, ne ustrezajo pravi volji pogodbenih strank in so zato nična. Po presoji pritožbenega sodišča pa so nična tudi preostala pogodbena določila. Pogodbenika sta v sporni prodajni pogodbi združila zavezovalni in razpolagalni pravni posel. Ker se v resnici nista pogodila za prodajo, ampak za daritev nepremičnin, naštetih v pogodbi, je zavezovalni del prodajne pogodbe ničen, ker sta ga pogodbenika sklenila samo navzven, da bi se izognila plačilu davka. Zaradi odnosa kavzalnosti pa je posledično ničen tudi razpolagalni del prodajne pogodbe, ki ga predstavlja dovolilo prodajalca, da se na podlagi te (torej prodajne) pogodbe pri naštetih nepremičninah vknjiži lastninska pravica na ime kupca. Po navedenem je sporna prodajna pogodba v celoti nična.
osebni stečaj – časovno trajanje osebnega stečaja – sprememba načrta poteka postopka osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja
Dejstvo, da trajanje postopka osebnega stečaja v zakonu ni časovno omejeno, razen v kolikor ni bil začet postopek odpusta obveznosti, ni nesorazmerno s samim ciljem postopka osebnega stečaja in ne predstavlja nesorazmernega posega v dolžnikove temeljne človekove pravice, kot to trdi pritožnik. Predvsem od vrste in obsega dolžnikovega premoženja ter možnosti unovčitve le-tega pa je odvisno, koliko časa bo postopek osebnega stečaja trajal.
napotitev na pravdo – prerekanje ločitvene pravice nastale na podlagi izvršilnega naslova
Za izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova, se uporabljajo pravila iz 308. člena ZFPPIPP. Tako mora po določilu 2. točke drugega odstavka tisti, ki je prerekal tako ločitveno pravico, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev, vložiti tožbo na ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja. Ločitvena pravica ne obstaja niti takrat, če notarski zapis iz formalnih ali drugih razlogov očitno ne izpolnjuje pogojev za izvršilni naslov. V takih primerih pa, zlasti če so formalne ali druge pomanjkljivosti že na prvi pogled očitne, po presoji pritožbenega sodišča ni ovire, da stečajno sodišče o napotitvi na pravdo odloči na podlagi prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP.
Stranski intervenient v pritožbi pravzaprav ne izpodbija presoje sodišče prve stopnje, da je veljavnost sklepov, sprejetih na 12. in 13. seji skupščine, predhodno vprašanje v tej zadevi, v kateri se odloča o veljavnosti sklepov, sprejetih na 14. in 15. seji skupščine, niti tega, da bi sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, kaj je predmet odločanja v postopku I Pg 312/2007. V pritožbi uveljavlja le razloge, ki glede na vsebino izpodbijanega sklepa niso pravno relevantni.