postopek v gospodarskih sporih - sodne počitnice - odgovor na odgovor na tožbo - procesni rok
Tožba, s katero stečajni upnik zahteva ugotovitev obstoja svojih prerekanih terjatve do stečajnega dolžnika in ločitvene pravice, ni nujna zadeva iz 8. točke drugega odstavka 83. člena ZS. Gre le za gospodarski spor, ki nastane v zvezi s stečajnim postopkom, kot je opredeljen v 6. točki 483. člena ZPP. Za tak (gospodarski) spor pa sodišče v času sodnih počitnic ne dela. Ker je (bil) tožeči stranki določen rok za odgovor oziroma izjavo na odgovor tožene stranke na tožbo, procesni rok, ta rok v času sodnih počitnic ni tekel.
ustavitev postopka odpusta obveznosti – odvisnost od iger na srečo
Dolžnica sicer trdi, da na svoja dejanja ni bila sposobna vplivati oziroma ni bila sposobna presoditi, da ravna napačno in da njena pot ni prava. Vendar pa tega ni uspela dokazati. Predloženo zdravniško potrdilo izkazuje le, da je dolžnica vključena v zdravljenje zaradi posledic iger na srečo od 22. 12. 2015, ne pa tudi, da je bila njena odvisnost takšna, da svojih ravnanj ni bila sposobna obvladovati oziroma da ni mogla razumeti pomena svojih ravnanj (da ni imela sposobnosti razsojanja) in da torej ni bila sposobna presoditi, da svojih dolgov ne bo mogla poravnati ob zapadlosti. Posameznik pa sicer za svoja ravnanja, ki jih je storil v stanju prehodne nerazsodnosti, odgovarja, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje, česar pa v danem primeru ni mogoče zaključiti.
SPZ člen 88, 89, 89/1, 89/2, 89/3. ZNP člen 21, 146.
nujna pot – pogoji za dovolitev nujne poti – stavbno zemljišče – dokazovanje z izvedencem – vezanost na predlog v nepravdnem postopku
Za redno rabo stavbnega zemljišča, četudi je trenutno nezazidano, je potreben dostop z vozili.
Postopek za določitev nujne poti spada med nepravdne postopke, v katerih predlagatelj ni dolžan postaviti izrecnega zahtevka o tem, kako naj sodišče odloči, če pa ga, pa nanj sodišče ni vezano (21. in 141. člen ZNP). Vezano je le na trditveno in dokazno gradivo.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – obstoj subjektivne nevarnosti – skrivanje premoženja pred upniki – sklenitev sporazuma o preživljanju zakonca
Pritožba utemeljeno opozarja, da je potrebno aktivno delovanje tožene stranke v smislu presoje verjetnosti obstoja nevarnosti upoštevati širše, upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera in ne izolirano, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, sta pravdni stranki dogovor o preživljanju, na podlagi katerega je tožena stranka upravičena do mesečne preživnine v višini 1.600,00 EUR, sklenili ravno z namenom skriti premoženje pred upniki ter jih s tem izigrati oziroma oškodovati. Kot izhaja iz navedb tožeče stranke je z istim ciljem in načinom tožeča stranka s toženo stranko sklenila tudi več pravnih poslov, na podlagi katerih je bilo vse posebno premoženje tožeče stranke, pa tudi celotni delež na njunem skupnem premoženju, prenešeno na toženo stranko, medtem ko je tožeča stranka ostala lastnica le nič vrednega premoženja.
ZBan-1 člen 253, 253a, 253b, 260a, 261a, 261b, 261c, 261e, 262a. ZSReg člen 39, 39-1.
pravni interes za pritožbo - izboljšanje pravnega položaja - prenehanje kvalificiranih obveznosti - izbris hibridnih instrumentov - sprememba osnovnega kapitala
Ker so torej, glede na ugotovitev Ustavnega sodišča, da določbe ZBan-1, ki so bile podlaga za samo prenehanje kvalificiranih obveznosti subjekta vpisa, niso v neskladju z Ustavo, in glede na razlago Ustavnega sodišča, da so v posledici prenehanja le-teh v sodni register vpisane spremembe osnovnega kapitala ter števila delnic, ki so v danem primeru predmet izpodbijanega sklepa, nepovratne, pritožniki, ki niso več delničarji oziroma imetniki podrejenih obveznic subjekta vpisa, nimajo pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj si svojega pravnega položaja v tem postopku ne morejo izboljšati.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlogi - neporavnane obveznosti - zakonska domneva - sklep o ustavitvi postopka izbrisa - položaj upnikov glede na izbrisni razlog - konkurenca pravic - namen postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - odstranitev nedelujočih pravnih subjektov iz pravnega prometa - varstvo upnikov - nemoteno uživanje lastninske pravice - domneva izbrisnega razloga
V kolikor pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti, niso podani pogoji za izbris te osebe iz sodnega registra brez likvidacije, saj dejstvo, da je izpolnila vse svoje obveznosti, predstavlja enega izmed pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je podan izbrisni razlog iz 1. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Obstoj neporavnanih obveznosti pravne osebe torej preprečuje njen izbris iz sodnega registra brez likvidacije (in zahteva opravo likvidacije ali stečaja, kot je pojasnilo Ustavno sodišče). To velja tudi v primeru zatrjevane in izkazane domneve izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, navedene v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP (ki obstaja, če je v sodni register vpisan kot poslovni naslov subjekta vpisa naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu). Takšna razlaga po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja prekomernega in nedopustnega posega v pravico lastnika objekta do nemotenega uživanja njegove lastninske pravice, saj ima le-ta za varstvo svoje pravice na razpolago tudi druga pravna sredstva.
spor majhne vrednosti – narok – izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
Tožena stranka je bila pozvana, da odgovori na tožbo v osmih dni po prejemu poziva in tudi, da sodišču sporoči, ali zahteva izvedbo naroka ali ne. Tožena stranka izvedbe naroka ni zahtevala (na vlogo sploh ni odgovorila), zato je sodišče potem, ko je ocenilo, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, o zadevi odločilo (drugi odstavek 454. člena ZPP).
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zakon o duševnem zdravju - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
V novem postopku bo treba pridobiti bolj strokovno oceno, ali predstavlja duševna bolezen nasprotnega udeleženca okoliščino, ki ogroža njegovo življenje ali zdravje in življenje ali zdravje tretjih oseb, saj je le v takem primeru predlog utemeljen, ne pa če obstajajo drugi razlogi, ki sicer kažejo na sporna razmerja med nasprotnim udeležencem in svojci. Treba bo ugotoviti, ali sta zdravljenje in redno jemanje predpisanih zdravil tisti predpostavki, od katerih je odvisno, ali se bo agresivno vedenje nasprotnega udeleženca ponavljalo.
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče v nasprotju z vsebino dopolnitve tožbe z dne 19. 4. 2016 problematiziralo vprašanje, ali je tožeča stranka od naročniške pogodbe sploh odstopila in posledično delno zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo zneska 561,19 EUR s pripadki. Iz „dopolnitve tožbe“, na katero se sklicuje pritožba z dne 19. 4. 2016, namreč sledi, da je strošek 561,19 EUR nastal zaradi prekinitve naročniške pogodbe.
starejši mladoletnik - nestrinjanje s predlogom za odreditev pripora - sklep senata za mladoletnike o odreditvi pripora - opis kaznivega dejanja
Brez konkretnega opisa dejanja je senatu za mladoletnike pritožbenega sodišča onemogočeno odločanje o tem, ali so pritožbeni očitki mladoletnikove zagovornice, ki problematizirajo obstoj zahtevanega dokaznega standarda, utemeljeni ali ne. Opis dejanja mora biti konkretiziran tako, da je mogoče preizkusiti, na kateri historični dogodek se nanaša.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078101
ZASP člen 168, 168/1, 168/2, 168/3. ZPP člen 39, 45, 180, 180/2.
višina odškodnine za kršitev sorodnih pravic – običajen honorar – reparacija – civilna kazen – stroški postopka – uspeh v postopku
Dogovorjeni honorar je, kot že ime pove, tolikšen, kot ga dogovorita pogodbeni stranki. Običajni honorar pa je tisti honorar, ki bi bil običajen na trgu. Za presojo običajnega honorarja zato ne morejo biti merilo želje ene ali druge stranke, pač objektivno vprašanje, za kolikšen denar bi bil v danih razmerah zainteresirani kupec pripravljen kupiti kršeči primer. Nemška literatura zagovarja stališče, da ni pomembno, ali bi imetnik kršene pravice ali kršitelj bila pripravljena skleniti licenčno pogodbo, ali bi bil imetnik pravice sposoben, pridobiti primerno licenčnino. Kot primerna velja licenčnina, ki bi jo razumna pogodbena stranka razumno dogovorila
Izhodišče za izračun višine podatkovne baze z vidika ponudnika baze prodajalca je sicer lahko višina stroškov, vloženih v izdelavo baze. Vendar pa tista metoda za izračun odškodnine, ki povsem ignorira honorar, ki bi bil na trgu običajen, oziroma pričakovan ali vsaj sprejemljiv za obe pogodbeni stranki, ni skladna z zakonom.
Sočasno ponujanje istih produktov (ponudnikov) na internetnih straneh dveh ponudnikov je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča razumen razlog za 50% nižje nadomestilo od tistega, do katerega bi bil upravičen ekskluzivni ponudnik.
Tožeča stranka je v tem sporu postavila več zahtevkov, vendar za nobenega od njih (razen za denarnega) ni navedla vrednosti spornega predmeta. Zato uspeh ali neuspeh z ostalimi zahtevki (razen denarnega) na odmero pravdnih stroškov ne more imeti vpliva.
prodajna pogodba – odgovornost za napake – grajanje napak – podjemna pogodba – zahteva po odpravi napak – zadržanje plačila kupnine
Toženec ima po določilih pogodbe pravico do zadržanja dela kupnine zgolj v višini svoje terjatve do tožnice iz naslova grajanih in v roku neopravljenih napak, ki jih je odpravil sam, pri čemer se glede preostanka posojila (zadržane kupnine) oblikuje nova glavnica, ki jo toženec odplačuje skladno z določili in pogoji IV. člena pogodbe. Zgolj ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica vseh grajanih napak v roku ni odpravila, kot pravilno opozarja pritožba, toženca ne upravičuje do zadržanja celotnega dela neplačane kupnine, temveč v višini toženčeve terjatve.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje je strniti zaključek, da tožnik pogodbe od junija 2007 sploh ne izpolnjuje, ter da so okoliščine, ki so vplivale na tožnikovo odločitev za to kvečjemu v ravnanju tožnikovih sorojencev, česar ni mogoče pripisati toženki, ki je bila tudi po tožnikovi odselitvi še vedno pripravljena sprejemati njegove izpolnitve obveznosti. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je pravilna materialnopravna presoja, da je izpolnjen razvezni pogoj neizpolnjevanja obveznosti po tretjem odstavku 120. člena ZD.
omejitev dedovanja za obveznosti zapadle v trenutku smrti zapustnika - izplačila socialne pomoči
Ni utemeljena pritožbena graja, da so izplačila socialne pomoči občasne dajatve, ki zastarajo v treh letih ZD in ZSVarPre kot specialna predpisa izrecno določata omejitve dedovanja za obveznosti zapadle v trenutku zapustnikove smrti, zato uporaba splošnih določb OZ o zastaranju občasnih terjatev ne pride v poštev.
ZPP člen 212, 318, 318/1, 318/1-3, 339, 339/2, 339/2-8.
sklepčnost tožbe - dokaz o višini zahtevka - obračun kredita - vtoževani znesek - utemeljenost zahtevka - listina z vtoževanim zneskom - izračun - kršitev pravice do izjave
Ne more biti utemeljen razlog zavrnitve zahtevka, da vtoževani znesek ne izhaja iz nobenega listinskega dokaza, posebej, ker ni predložen obračun kredita. Iz tega izhaja, da sodišče prve stopnje ocenjuje, da bi tožeča stranka utemeljenost zahtevka lahko dokazala le, če bi predložila listino, iz katere bi izhajal prav vtoževani znesek. Takšno stališče je prestrogo. Ni namreč nujno, da prav vtoževani znesek izhaja iz listinskih dokazov. Dovolj je, če tožeča stranka pojasni, kako je le-tega izračunala in je ta obračun mogoče preveriti s podatki v listinah (če je seveda to, glede na ugovore nasprotne stranke, sploh potrebno).
pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - nekomercialni fonogram - komercialni fonogram - javna priobčitev - namen priobčitve fonograma - dostopnost javnosti - predvajanje neizdanih demo posnetkov z namenom tonske vaje
Tožeča stranka meni, da je upravičena do nadomestila že ob vsakršni javni priobčitvi fonogramov. Tožena stranka pa se tožbenemu zahtevku upira s trditvami, da je na prireditvah predvajala le glasbo s posnetkov, ki niso bili nikoli izdani ali dani v prodajo ali drugače ponujeni javnosti, to je demo posnetke nastopajočih skupin z namenom preizkusa delovanja ozvočenja.
Ni komercialen že vsak fonogram, ki je priobčen javnosti.
Bistveno je, da so bili sporni fonogrami ustvarjeni z namenom preizkusa ozvočenja, prav tako pa nikoli niso bili izdani niti interaktivno dostopni. Tožena stranka je na obravnavanih prireditvah predvajala zgolj nekomercialne fonograme (neizdane demo posnetke z namenom tonske vaje).
Ker je imela dedinja v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje možnost odpovedati se dediščini s podajo dedne izjave, pa slednje ni podala do konca zapuščinske obravnave, velja domneva, da dediščino sprejema. V pritožbi zoper sklep o dedovanju se dedinja dedovanju ne more več odpovedati.
ugotovitev lastninske pravice – ureditev zemljiškoknjižnega stanja – originarna pridobitev lastninske pravice – priposestovanje – pasivna legitimacija – imetnik pravice uporabe – dejanska raba
Ob uveljavitvi ZLNDL dne 25. 7. 1997, pravni prednik toženke, kljub temu, da je bil v zemljiški knjigi vpisan kot imetnik pravice uporabe, tega zemljišča ni uporabljal in ga ni imel v posesti. Uporabljala ga ni in ga ni imela v posesti tudi ne toženka, temveč so ga imeli v dejanski rabi lastniki stanovanj stanovanjske stavbe, tudi tožniki oziroma njihovi pravni predniki. Z uveljavitvijo ZLNDL so zato kot dejanski imetniki pravice uporabe originarno (izvorno) pridobili lastninsko pravico.
ZGD-1 člen 33, 35, 38. ZZ člen 18. ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-7, 8, 29, 30, 30/1.
zavod – prokura – predlog za vpis prokure – podatki, ki se vpišejo v sodni register
S prokuro, kot vrsto generalnega pooblastila za zastopanje, se družba izogne večkratnemu izdajanju posamičnih pooblastil (za en pravni posel ali posamezne vrste pravnih poslov). Takšnih posamičnih pooblastil se skladno s splošnimi pravili OZ lahko poslužuje tudi zavod. Da bi se zavod izognil vsakokratni podelitvi posamičnih pooblastil in vsakokratnim omejitvam obsega pooblastil, pritožbeno sodišče ne vidi razloga za zavrnitev vpisa prokurista v sodni register tudi pri zavodu, če ustanovitelj sprejema možnost podelitve prokure s pravno ureditvijo le-te, opredeljeno v ZGD-1.