OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081621
OZ člen 376. ZPP člen 216, 286b.
ne ultra alterum tantum – prosti preudarek – dokazovanje z izvedencem – pravdni uspeh – uspeh po temelju – uspeh po višini – vrednost nepremičnine – metoda enakih prodaj – metoda primerljivih prodaj – kmetijsko zemljišče – stavbno zemljišče – vrednost spornega predmeta
Pritožbeno navajanje, da je odškodninska obveznost zakonska (obveznost) ter da zato sodišče prve stopnje v zvezi z vtoževano terjatvijo ne bi smelo upoštevati (v 376. člen OZ urejenega) pravila ne ultra alterum tantum, ne drži. Določba 376. člena OZ je namreč vse od uveljavitve OZ (1. 1. 2002) do dne 22. 5. 2007, ko je začel veljati Zakon o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika (OZ-A), ki za zamudne obresti ne določa več pravila ne ultra alterum tantum (črtal je 376. člen), veljala tako za pogodbene kot (zakonske) zamudne obresti. To pa (z drugimi besedami) pomeni, da je veljala tudi za tek (zakonskih) obresti od t.i. zakonskih (oziroma neposlovnih) obligacij.
ZPP ločevanja uspeha po temelju in višini zahtevka ne pozna, dopušča pa to sodna praksa v določenih (predvsem odškodninskih) primerih, v katerih to zaradi obsežnosti dokazovanja temelja predstavlja primernejši (pravičnejši) pristop. Gre za primere, ko je predstavljalo izvajanje dokazov glede temelja pretežni, pa tudi izrazito dražji del dokaznega postopka.
Sodišče prve stopnje je pojasnilo, zakaj se je (spričo neobstoja za izdelavo zanesljive cenitve potrebnih podatkov) kljub angažiranju dveh izvedencev izkazalo, da se uporabi prostega preudarka pri ugotavljanju vrednosti nepremičnine ni moč izogniti.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da vtoževane terjatve (razen tiste iz naslova licenčnine) izhajajo iz osnovnega dolžniško-upniškega razmerja, zavarovanega z maksimalno hipoteko in tožbenemu zahtevku zoper toženko (kot realno dolžnico) ugodilo.
ustavitev postopka odpusta obveznosti – odvisnost od iger na srečo
Dolžnica sicer trdi, da na svoja dejanja ni bila sposobna vplivati oziroma ni bila sposobna presoditi, da ravna napačno in da njena pot ni prava. Vendar pa tega ni uspela dokazati. Predloženo zdravniško potrdilo izkazuje le, da je dolžnica vključena v zdravljenje zaradi posledic iger na srečo od 22. 12. 2015, ne pa tudi, da je bila njena odvisnost takšna, da svojih ravnanj ni bila sposobna obvladovati oziroma da ni mogla razumeti pomena svojih ravnanj (da ni imela sposobnosti razsojanja) in da torej ni bila sposobna presoditi, da svojih dolgov ne bo mogla poravnati ob zapadlosti. Posameznik pa sicer za svoja ravnanja, ki jih je storil v stanju prehodne nerazsodnosti, odgovarja, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje, česar pa v danem primeru ni mogoče zaključiti.
ZGD-1 člen 35, 404, 404/5, 515, 515/1, 521, 521/1, 521/1-7, 522. ZSReg člen 8, 8/5. ZFPPIPP člen 420, 420/1, 420/1-1.
prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo – nedelovanje poslovodstva – začetek postopka prisilne likvidacije po uradni dolžnosti – vodenje družbe – obseg prokure – pritožba družbenika in prokurista – učinek vpisa v sodni register
Posle družbe z omejeno odgovornostjo vodijo en ali več poslovodij/direktorjev, prokurist pa po zakonu glede na obseg prokure nima pooblastil za vodenje družbe.
V skladu z določbo petega odstavka 8. člena ZSReg se na neseznanjenost glede podatka o prenehanju pooblastila edini direktorici družbe, ki je bil vpisan v sodni register in javno objavljen, edini družbenik družbe neutemeljeno sklicuje.
nagrada za pregled spisa in druge dokumentacije - pregled spisa na sodišču
Ker je drugi dolžnik pooblastil odvetniško družbo še preden je začasni zastopnik opravil kakršnokoli samostojno storitev (vložil ugovor zoper sklep o izvršbi), je lahko zaračunal nagrado po tar. št. 39 OT. Nagrada po tej tar. št. ne pomeni, da bi šla odvetniku samo v primeru osebnega pregleda spisa na sodišču in o čemer naj bi bil po mnenju drugega dolžnika v spisu obvezen uradni zaznamek.
ZPP člen 212, 318, 318/1, 318/1-3, 339, 339/2, 339/2-8.
sklepčnost tožbe - dokaz o višini zahtevka - obračun kredita - vtoževani znesek - utemeljenost zahtevka - listina z vtoževanim zneskom - izračun - kršitev pravice do izjave
Ne more biti utemeljen razlog zavrnitve zahtevka, da vtoževani znesek ne izhaja iz nobenega listinskega dokaza, posebej, ker ni predložen obračun kredita. Iz tega izhaja, da sodišče prve stopnje ocenjuje, da bi tožeča stranka utemeljenost zahtevka lahko dokazala le, če bi predložila listino, iz katere bi izhajal prav vtoževani znesek. Takšno stališče je prestrogo. Ni namreč nujno, da prav vtoževani znesek izhaja iz listinskih dokazov. Dovolj je, če tožeča stranka pojasni, kako je le-tega izračunala in je ta obračun mogoče preveriti s podatki v listinah (če je seveda to, glede na ugovore nasprotne stranke, sploh potrebno).
vrnitev v prejšnje stanje – narok – obligatoren razpis naroka – neizvedba naroka – krajevna skupnost – pravna oseba javnega prava
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožena krajevna skupnost pravna oseba javnega prava in v pravnem prometu nastopa v svojem imenu in na svoj račun, ne more biti neustrezno komuniciranje med obema toženima strankama upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Ker gre za očitno neupravičen razlog, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno razpisati naroka.
Četrti upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da ni zgolj zastavni upnik. Je „pravi“ upnik na podlagi sklepa Okrajnega sodišča na Jesenicah In 82/2014 z dne 14. 7. 2014, s katerim je dovolilo izvršbo na več nepremičnin na območju različnih okrajnih sodišč. Okrajno sodišče na Jesenicah se je v sklepu o dovolitvi izvršbe izreklo, da ni krajevno pristojno za opravo izvršbe in je po pravnomočnosti sklepa odstopilo zadevo v obsegu nepremičnin v k.o. Lipoglav ter k.o. Žiče krajevno pristojnemu sodišču v Slovenskih Konjicah. Odstop zadeve ni spremenil statusa četrtega upnika.
pravdna sposobnost – dvom v pravdno sposobnost – pritožba – dovoljenost pritožbe – sklep procesnega vodstva
Zoper sklep, s katerim se odredijo ukrepi za odpravo pomanjkanja sposobnosti biti stranka, ni pritožbe. Zato mora višje sodišče pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085975
OZ člen 171, 179, 360. ZPP člen 292.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine – prestajanje zapora – neugodne razmere – nezadosten prostor – deljena odgovornost – individualizacija odškodnine – merila za odmero – odmera škode po dnevih – zastaranje – začetek teka zastaranja – nepremagljive ovire – ponovna otvoritev glavne obravnave – materialno procesno vodstvo
Standard (7 m2 na zapornika), ki ga je določil Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, ima le naravo priporočila, ki ga mora država upoštevati v okviru svojih objektivnih možnosti.
Tožnik bi se svojemu duševnemu trpljenju lahko izognil, če bi opustil svojo kriminalno dejavnost, tako pa je sam prevzel tveganje, da se bo, če ga bodo organi pregona odkrili, znova znašel v zanj neugodnih razmerah v zavodu, kjer naj bi mu bile kršene njegove človekove pravice. Vprašljivo je torej, ali je tožnik upravičen do popolne odškodnine.
Tožnik se neutemeljeno sklicuje na bistveno višje odškodnine iz prakse ESČP, saj so prav po stališču navedenega sodišča odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jih prisodijo domača sodišča v postopkih po EKČP, lahko tudi za več kot polovico nižje od tistih, ki bi jih v podobnih zadevah prisodilo ESČP.
Sodišče prve stopnje je štelo, da je zastaranje tožnikove odškodninske terjatve pričelo teči že s samim prestajanjem zapora oziroma pripora. Pri tem pa ni upoštevalo, da je bila tožniku celotna nepremoženjska škoda lahko znana šele, ko je domnevna kršitev njegovih osebnostnih pravic prenehala. Poleg tega je bil tožnik zaradi odvzema prostosti vendarle v posebnem položaju, zato ni sprejemljivo stališče, da tožniku ničesar ni preprečevalo, da bi že prej zahteval pravno varstvo. Takšna pretoga razlaga sodišča glede pričetka teka zastaralnega roka nesorazmerno posega v tožnikovo pravico do odškodnine za zatrjevano škodo.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje je strniti zaključek, da tožnik pogodbe od junija 2007 sploh ne izpolnjuje, ter da so okoliščine, ki so vplivale na tožnikovo odločitev za to kvečjemu v ravnanju tožnikovih sorojencev, česar ni mogoče pripisati toženki, ki je bila tudi po tožnikovi odselitvi še vedno pripravljena sprejemati njegove izpolnitve obveznosti. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je pravilna materialnopravna presoja, da je izpolnjen razvezni pogoj neizpolnjevanja obveznosti po tretjem odstavku 120. člena ZD.
Tožena stranka je ravnala protipravno, ker ob izkazanih pogojih 631. člena OZ ni plačala podizvajalki, čeprav je že pred plačilom glavnemu izvajalcu razpolagala z njenim zahtevkom za plačilo.
prodajna pogodba – odgovornost za napake – grajanje napak – podjemna pogodba – zahteva po odpravi napak – zadržanje plačila kupnine
Toženec ima po določilih pogodbe pravico do zadržanja dela kupnine zgolj v višini svoje terjatve do tožnice iz naslova grajanih in v roku neopravljenih napak, ki jih je odpravil sam, pri čemer se glede preostanka posojila (zadržane kupnine) oblikuje nova glavnica, ki jo toženec odplačuje skladno z določili in pogoji IV. člena pogodbe. Zgolj ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica vseh grajanih napak v roku ni odpravila, kot pravilno opozarja pritožba, toženca ne upravičuje do zadržanja celotnega dela neplačane kupnine, temveč v višini toženčeve terjatve.
Ker je imela dedinja v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje možnost odpovedati se dediščini s podajo dedne izjave, pa slednje ni podala do konca zapuščinske obravnave, velja domneva, da dediščino sprejema. V pritožbi zoper sklep o dedovanju se dedinja dedovanju ne more več odpovedati.
V nasprotju z vestnostjo in poštenjem je nenehno vlaganje nepopolnih predlogov za oprostitev plačila sodne takse, čeprav zakoniti zastopnik ve, da je vsakemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse potrebno priložiti tudi izjavo o premoženjskem stanju (pri čemer je bil v konkretnem primeru že dvakrat opozorjen, da takšno njegovo ravnanje kaže na zlorabo procesnih pravic). Z vlaganjem vsebinsko praznih ugovorov zoper plačilne naloge, konstantnim pritoževanjem zoper sklepe, s katerimi je odločeno o nepopolnih predlogih in votlih ugovorih, zasleduje cilj, za katerega ta sredstva niso zasnovana. Na požrtvovalnost pa se brez vestnega in poštenega ravnanja pritožnik neutemeljeno sklicuje. Izboljšanje položaja v postopku ne more iti na račun vestnosti in poštenja.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0080201
SZ-1 člen 25, 42, 43, 53, 60, 61. SPZ člen 100, 119, 119/2. ZIZ člen 16, 16-1, 104, 138, 267, 270, 270/1, 270/3, 272, 278, 278/2. ZPP člen 214, 214/2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – neznatna škoda – trajanje začasne odredbe – obvezen rezervni sklad – sredstva rezervnega sklada – skupna lastnina – varstvo solastnika in skupnega lastnika – aktivna legitimacija – upravnik – odstop od pogodbe o opravljanju upravniških storitev – obveznosti upravnika ob prenehanju upravljanja – opustitev objave glasovanja – sklepčnost tožbe – neprerekana dejstva – predhodno vprašanje
Posamezni etažni lastnik je aktivno legitimiran za tožbo v zvezi s sredstvi rezervnega sklada - izterjati sredstva rezervnega sklada oziroma zahtevati njihovo izročitev.
Za izdajo začasne odredbe zadošča dokazni standard verjetnosti. Vendar to ni ovira, da sodišče o obstoju nekaterih dejstev ne bi moglo odločiti s stopnjo prepričanja, oziroma se na podlagi procesnega gradiva prepričati s stopnjo gotovosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078115
URS člen 125. ZASP člen 130, 130/1, 145, 146, 153, 153/1, 156, 156/2, 157, 157a, 157a/2, 168. OZ člen 74, 86, 86/1, 131, 131/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 14, 14/2. ZPP člen 212. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena člen 4, 5, 6, 8, 8/1.
fonogram – vsebinski sklop – plačilo nadomestila – skupni sporazum – pravna narava skupnega sporazuma – exceptio illegalis – preizkus zakonitosti določb skupnega sporazuma – povrnitev DDV – stroški opomina – trditveno in dokazno breme
Iz namena samega dogovora o plačilu nadomestila za vsebinske sklope je mogoče sklepati, da je bila pravzaprav z besedno zvezo „posamezen vsebinski sklop“ mišljena zaključena celota, celo če ta sicer ni sestavljena iz več različnih sestavnih delov. Srečanje kot celota obstaja le, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da bo lahko isti obiskovalec ostal od začetka do konca prireditve. Če pa že organizator predvidi konec srečanja in potem ponoven začetek po daljšem odmoru, potem pač ni mogoče več videti v različnih srečanjih ene prireditve, temveč več sklopov.
Tudi skupni sporazum po presoji pritožbenega sodišča ni pogodba obveznostnega prava. Skupni sporazum je v resnici podzakonski splošni akt. Razlogov za to, da gre za vrsto podzakonskega akta, je več. Že vabilo na pogajanja za sprejem skupnega sporazuma se mora objaviti v Uradnem listu in potem še sklenjeni sporazum. Predvsem pa je pomembno, da skupni sporazum velja za vse istovrstne uporabnike avtorskih del. Velja celo, če niso sodelovali pri pogajanjih ali sklenitvi.
Če je kakšna določba o predpostavkah za uporabo SS 2006 v nasprotju z ZASP, je sodišče ne uporabi. To velja za sodišča vseh stopenj. Pravni temelj za preizkus pravne pravilnosti posameznih določb SS 2006 je torej 125. člen Ustave. Če je kakšna določba skupnega sporazuma v nasprotju z katerim od zakonov, je sodišče ne uporabi. Takšna določba torej ni nična. Ničnost je namreč značilno zasebnopravna posledica, exceptio illegalis pa ima svoj temelj v javnem pravu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – POGODBENO PRAVO
VSL0081620
OZ člen 40, 427, 427/3, 434.
pogodba o prevzemu dolga – prevzem izpolnitve – nagib za sklepanje pogodb – causa – posojilna pogodba – pogodba o prevzemu izpolnitve – causa credendi – privolitev s konkludentnim ravnanjem – sprememba dolžnika – prijava terjatve v stečajnem postopku – poslovodstvo – družbeniki
Privolitev upnika v spremembo dolžnika mora biti izrecna in nedvoumno podana, saj gre za pravnoposlovno izjavo volje, ki lahko bistveno spremeni upnikov položaj. Privolitev s konkludentnim dejanjem zakon predvideva v fazi izpolnitve obveznosti – za primer, da upnik izpolnitev sprejme.
omejitev dedovanja za obveznosti zapadle v trenutku smrti zapustnika - izplačila socialne pomoči
Ni utemeljena pritožbena graja, da so izplačila socialne pomoči občasne dajatve, ki zastarajo v treh letih ZD in ZSVarPre kot specialna predpisa izrecno določata omejitve dedovanja za obveznosti zapadle v trenutku zapustnikove smrti, zato uporaba splošnih določb OZ o zastaranju občasnih terjatev ne pride v poštev.
začasna odredba – začasna mesečna preživnina – dejstva, navedena v pritožbi – predlaganje dokazov v pritožbi
Upnica predloga za izdajo začasne odredbe ni utemeljila z relevantnimi trditvami o ogroženosti otroka, niti ni navedla nujnih stroškov za svoje preživljanje in preživljanje drugih, na podlagi česar bi lahko sodišče prve stopnje zaključilo, da A. nujnih potreb s svojimi dohodki ne more v celoti pokriti.
Ker pa je to storila v pritožbi in ker je v postopku iz razmerij med starši in otroki dovoljeno navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze tudi v pritožbi, bo sodišče prve stopnje za popolno ugotovitev dejanskega stanja moralo v ponovljenem postopku obravnavati v pritožbi navedena dejstva in predložene dokaze.