ustavitev postopka odpusta obveznosti – odvisnost od iger na srečo
Dolžnica sicer trdi, da na svoja dejanja ni bila sposobna vplivati oziroma ni bila sposobna presoditi, da ravna napačno in da njena pot ni prava. Vendar pa tega ni uspela dokazati. Predloženo zdravniško potrdilo izkazuje le, da je dolžnica vključena v zdravljenje zaradi posledic iger na srečo od 22. 12. 2015, ne pa tudi, da je bila njena odvisnost takšna, da svojih ravnanj ni bila sposobna obvladovati oziroma da ni mogla razumeti pomena svojih ravnanj (da ni imela sposobnosti razsojanja) in da torej ni bila sposobna presoditi, da svojih dolgov ne bo mogla poravnati ob zapadlosti. Posameznik pa sicer za svoja ravnanja, ki jih je storil v stanju prehodne nerazsodnosti, odgovarja, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje, česar pa v danem primeru ni mogoče zaključiti.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlogi - neporavnane obveznosti - zakonska domneva - sklep o ustavitvi postopka izbrisa - položaj upnikov glede na izbrisni razlog - konkurenca pravic - namen postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - odstranitev nedelujočih pravnih subjektov iz pravnega prometa - varstvo upnikov - nemoteno uživanje lastninske pravice - domneva izbrisnega razloga
V kolikor pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti, niso podani pogoji za izbris te osebe iz sodnega registra brez likvidacije, saj dejstvo, da je izpolnila vse svoje obveznosti, predstavlja enega izmed pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je podan izbrisni razlog iz 1. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Obstoj neporavnanih obveznosti pravne osebe torej preprečuje njen izbris iz sodnega registra brez likvidacije (in zahteva opravo likvidacije ali stečaja, kot je pojasnilo Ustavno sodišče). To velja tudi v primeru zatrjevane in izkazane domneve izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, navedene v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP (ki obstaja, če je v sodni register vpisan kot poslovni naslov subjekta vpisa naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu). Takšna razlaga po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja prekomernega in nedopustnega posega v pravico lastnika objekta do nemotenega uživanja njegove lastninske pravice, saj ima le-ta za varstvo svoje pravice na razpolago tudi druga pravna sredstva.
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče v nasprotju z vsebino dopolnitve tožbe z dne 19. 4. 2016 problematiziralo vprašanje, ali je tožeča stranka od naročniške pogodbe sploh odstopila in posledično delno zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo zneska 561,19 EUR s pripadki. Iz „dopolnitve tožbe“, na katero se sklicuje pritožba z dne 19. 4. 2016, namreč sledi, da je strošek 561,19 EUR nastal zaradi prekinitve naročniške pogodbe.
sprejem na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - paranoidna shizofrenija - duševna motnja - pritožba zoper sklep - najbližja oseba
Zoper sklep, ki ga izda sodišče v postopku sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnem primeru, se lahko po prvem odstavku 67. člena ZDZdr pritožijo: oseba, ki je bila sprejeta na zdravljenje, njen odvetnik in zakoniti zastopnik, najbližja oseba in psihiatrična bolnišnica, v kateri je bila oseba zadržana. A. A. je oče pridržane osebe, vendar ne sodi v krog oseb, ki se lahko pritožijo zoper obravnavani sklep.
pravdna sposobnost – dvom v pravdno sposobnost – pritožba – dovoljenost pritožbe – sklep procesnega vodstva
Zoper sklep, s katerim se odredijo ukrepi za odpravo pomanjkanja sposobnosti biti stranka, ni pritožbe. Zato mora višje sodišče pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
Ker je imela dedinja v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje možnost odpovedati se dediščini s podajo dedne izjave, pa slednje ni podala do konca zapuščinske obravnave, velja domneva, da dediščino sprejema. V pritožbi zoper sklep o dedovanju se dedinja dedovanju ne more več odpovedati.
postopek v gospodarskih sporih - sodne počitnice - odgovor na odgovor na tožbo - procesni rok
Tožba, s katero stečajni upnik zahteva ugotovitev obstoja svojih prerekanih terjatve do stečajnega dolžnika in ločitvene pravice, ni nujna zadeva iz 8. točke drugega odstavka 83. člena ZS. Gre le za gospodarski spor, ki nastane v zvezi s stečajnim postopkom, kot je opredeljen v 6. točki 483. člena ZPP. Za tak (gospodarski) spor pa sodišče v času sodnih počitnic ne dela. Ker je (bil) tožeči stranki določen rok za odgovor oziroma izjavo na odgovor tožene stranke na tožbo, procesni rok, ta rok v času sodnih počitnic ni tekel.
ZFPPIPP člen 400, 400/8, 400/8-1, 400/8-2. ZFPPIPP-G člen 34, 34/4, 34/5.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - prognoza upravitelja - nezmožnost dolžnice prejeti višje prejemke
Upravitelj ni izrekel prognoze o nezmožnosti dolžnice, da pridobi do poteka preizkusnega obdobja višje prejemke od prejemka socialne pomoči, ki ga prejema. Glede na okoliščine na strani stečajne dolžnice (njeno izobrazbo, zdravstveno stanje in njeno mladost) ne zadošča le upraviteljeva ugotovitev, da dolžnica zaposlitve ne najde.
začasni zastopnik - pravice in dolžnosti začasnega zastopnika - prenehanje pravic in dolžnosti začasnega zastopnika - nedovoljenost pritožbe
Postavitev začasnega zastopnika stranki, katere prebivališče je neznano, dejansko poseže v njeno pravico do izjave pred sodiščem. Glede na to, da je toženec osebno, še pred izvedbo naroka, kontaktiral sodišče z vlogo, v kateri je ob svojem imenu navedel naslov v Sloveniji, ki je drugačen od naslova, kamor mu je sodišče vročalo sklep o izvršbi, sporočil, da se nahaja na Slovaškem, kjer ima družino, ter sporočil naslov, kamor mu lahko sodišče pošlje vabilo na narok, pritožbeno sodišče zaključuje, da so pravice in dolžnosti začasnemu zastopniku tožnica prenehale, saj je tožena stranka nastopila pred sodiščem.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje je strniti zaključek, da tožnik pogodbe od junija 2007 sploh ne izpolnjuje, ter da so okoliščine, ki so vplivale na tožnikovo odločitev za to kvečjemu v ravnanju tožnikovih sorojencev, česar ni mogoče pripisati toženki, ki je bila tudi po tožnikovi odselitvi še vedno pripravljena sprejemati njegove izpolnitve obveznosti. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je pravilna materialnopravna presoja, da je izpolnjen razvezni pogoj neizpolnjevanja obveznosti po tretjem odstavku 120. člena ZD.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085105
OZ člen 101, 190, 198, 300, 300/2. ZZZDR člen 56. ZPP člen 181, 181/1, 254, 254/3, 311, 311/1.
obogatitveni zahtevek – plačilo uporabnine – sočasnost izpolnitev – vzajemna povezanost obveznosti – ugovor non adimpleti contractus – upniška zamuda – solidarna odgovornost – nerazdelna odgovornost zakoncev – višina uporabnine – povprečna tržna najemnina – zahteva po tekočem vzdrževanju – prekoračitev trditvene podlage – zapadlost uporabnine do konca glavne obravnave – postavitev novega izvedenca – vmesni ugotovitveni zahtevek
Ugovor sočasne izpolnitve bi lahko toženca podala izključno ob tožnikovem zahtevku za izročitev stvari (stanovanja) v posest. Nikakor pa takšnega ugovora ne moreta uveljavljati pri zahtevku za povračilo koristi, ki sta jo imela z uporabo stanovanja. Dokler tožnik ne izpolni svojega dela obveznosti in ne vrne kupnine, tudi toženca nista dolžna izročiti stanovanja, kar pa ne pomeni, da ga lahko še vedno uporabljata.
ugotovitev lastninske pravice – ureditev zemljiškoknjižnega stanja – originarna pridobitev lastninske pravice – priposestovanje – pasivna legitimacija – imetnik pravice uporabe – dejanska raba
Ob uveljavitvi ZLNDL dne 25. 7. 1997, pravni prednik toženke, kljub temu, da je bil v zemljiški knjigi vpisan kot imetnik pravice uporabe, tega zemljišča ni uporabljal in ga ni imel v posesti. Uporabljala ga ni in ga ni imela v posesti tudi ne toženka, temveč so ga imeli v dejanski rabi lastniki stanovanj stanovanjske stavbe, tudi tožniki oziroma njihovi pravni predniki. Z uveljavitvijo ZLNDL so zato kot dejanski imetniki pravice uporabe originarno (izvorno) pridobili lastninsko pravico.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085975
OZ člen 171, 179, 360. ZPP člen 292.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine – prestajanje zapora – neugodne razmere – nezadosten prostor – deljena odgovornost – individualizacija odškodnine – merila za odmero – odmera škode po dnevih – zastaranje – začetek teka zastaranja – nepremagljive ovire – ponovna otvoritev glavne obravnave – materialno procesno vodstvo
Standard (7 m2 na zapornika), ki ga je določil Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, ima le naravo priporočila, ki ga mora država upoštevati v okviru svojih objektivnih možnosti.
Tožnik bi se svojemu duševnemu trpljenju lahko izognil, če bi opustil svojo kriminalno dejavnost, tako pa je sam prevzel tveganje, da se bo, če ga bodo organi pregona odkrili, znova znašel v zanj neugodnih razmerah v zavodu, kjer naj bi mu bile kršene njegove človekove pravice. Vprašljivo je torej, ali je tožnik upravičen do popolne odškodnine.
Tožnik se neutemeljeno sklicuje na bistveno višje odškodnine iz prakse ESČP, saj so prav po stališču navedenega sodišča odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jih prisodijo domača sodišča v postopkih po EKČP, lahko tudi za več kot polovico nižje od tistih, ki bi jih v podobnih zadevah prisodilo ESČP.
Sodišče prve stopnje je štelo, da je zastaranje tožnikove odškodninske terjatve pričelo teči že s samim prestajanjem zapora oziroma pripora. Pri tem pa ni upoštevalo, da je bila tožniku celotna nepremoženjska škoda lahko znana šele, ko je domnevna kršitev njegovih osebnostnih pravic prenehala. Poleg tega je bil tožnik zaradi odvzema prostosti vendarle v posebnem položaju, zato ni sprejemljivo stališče, da tožniku ničesar ni preprečevalo, da bi že prej zahteval pravno varstvo. Takšna pretoga razlaga sodišča glede pričetka teka zastaralnega roka nesorazmerno posega v tožnikovo pravico do odškodnine za zatrjevano škodo.
ZBan-1 člen 253, 253a, 253b, 260a, 261a, 261b, 261c, 261e, 262a. ZSReg člen 39, 39-1.
pravni interes za pritožbo - izboljšanje pravnega položaja - prenehanje kvalificiranih obveznosti - izbris hibridnih instrumentov - sprememba osnovnega kapitala
Ker so torej, glede na ugotovitev Ustavnega sodišča, da določbe ZBan-1, ki so bile podlaga za samo prenehanje kvalificiranih obveznosti subjekta vpisa, niso v neskladju z Ustavo, in glede na razlago Ustavnega sodišča, da so v posledici prenehanja le-teh v sodni register vpisane spremembe osnovnega kapitala ter števila delnic, ki so v danem primeru predmet izpodbijanega sklepa, nepovratne, pritožniki, ki niso več delničarji oziroma imetniki podrejenih obveznic subjekta vpisa, nimajo pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj si svojega pravnega položaja v tem postopku ne morejo izboljšati.
pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - nekomercialni fonogram - komercialni fonogram - javna priobčitev - namen priobčitve fonograma - dostopnost javnosti - predvajanje neizdanih demo posnetkov z namenom tonske vaje
Tožeča stranka meni, da je upravičena do nadomestila že ob vsakršni javni priobčitvi fonogramov. Tožena stranka pa se tožbenemu zahtevku upira s trditvami, da je na prireditvah predvajala le glasbo s posnetkov, ki niso bili nikoli izdani ali dani v prodajo ali drugače ponujeni javnosti, to je demo posnetke nastopajočih skupin z namenom preizkusa delovanja ozvočenja.
Ni komercialen že vsak fonogram, ki je priobčen javnosti.
Bistveno je, da so bili sporni fonogrami ustvarjeni z namenom preizkusa ozvočenja, prav tako pa nikoli niso bili izdani niti interaktivno dostopni. Tožena stranka je na obravnavanih prireditvah predvajala zgolj nekomercialne fonograme (neizdane demo posnetke z namenom tonske vaje).
Samo dejstvo, da zakoniti zastopnik ni vpisan v register, ne zadošča za zaključek, da poslovodstvo ne deluje, upoštevaje, da je vpis zastopnika v sodni register deklaratorne narave.
spor majhne vrednosti – narok – izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
Tožena stranka je bila pozvana, da odgovori na tožbo v osmih dni po prejemu poziva in tudi, da sodišču sporoči, ali zahteva izvedbo naroka ali ne. Tožena stranka izvedbe naroka ni zahtevala (na vlogo sploh ni odgovorila), zato je sodišče potem, ko je ocenilo, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, o zadevi odločilo (drugi odstavek 454. člena ZPP).
V primeru zavrnitve tožbenega zahtevka pravne posledice sodbe ne bi v ničemer zadevale pravnega položaja podizvajalca. Predlagateljica lahko na podlagi pogodbe, ki jo je sklenila z drugo tožnico od te zahteva plačilo za opravljena dela. Tudi če bi bilo v tej pravdi s sodbo ugotovljeno, da dela, ki naj bi jih opravila predlagateljica, niso bila opravljena oziroma so bila opravljena z napako, to ne bi vplivalo na njen pravni položaj v morebitni pravdi proti drugi toženki, v kateri bi predlagateljica dokazovala, da so bila dela v celoti in pravilno opravljena in bi plačilo teh del zahtevala od druge tožnice. Druga tožnica se v tem primeru ne bi mogla uspešno sklicevati na svoj lastni neuspeh v obravnavanem postopku.
Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič, s tem pa ovrže tudi pravno domnevo, da dediščino sprejema.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081621
OZ člen 376. ZPP člen 216, 286b.
ne ultra alterum tantum – prosti preudarek – dokazovanje z izvedencem – pravdni uspeh – uspeh po temelju – uspeh po višini – vrednost nepremičnine – metoda enakih prodaj – metoda primerljivih prodaj – kmetijsko zemljišče – stavbno zemljišče – vrednost spornega predmeta
Pritožbeno navajanje, da je odškodninska obveznost zakonska (obveznost) ter da zato sodišče prve stopnje v zvezi z vtoževano terjatvijo ne bi smelo upoštevati (v 376. člen OZ urejenega) pravila ne ultra alterum tantum, ne drži. Določba 376. člena OZ je namreč vse od uveljavitve OZ (1. 1. 2002) do dne 22. 5. 2007, ko je začel veljati Zakon o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika (OZ-A), ki za zamudne obresti ne določa več pravila ne ultra alterum tantum (črtal je 376. člen), veljala tako za pogodbene kot (zakonske) zamudne obresti. To pa (z drugimi besedami) pomeni, da je veljala tudi za tek (zakonskih) obresti od t.i. zakonskih (oziroma neposlovnih) obligacij.
ZPP ločevanja uspeha po temelju in višini zahtevka ne pozna, dopušča pa to sodna praksa v določenih (predvsem odškodninskih) primerih, v katerih to zaradi obsežnosti dokazovanja temelja predstavlja primernejši (pravičnejši) pristop. Gre za primere, ko je predstavljalo izvajanje dokazov glede temelja pretežni, pa tudi izrazito dražji del dokaznega postopka.
Sodišče prve stopnje je pojasnilo, zakaj se je (spričo neobstoja za izdelavo zanesljive cenitve potrebnih podatkov) kljub angažiranju dveh izvedencev izkazalo, da se uporabi prostega preudarka pri ugotavljanju vrednosti nepremičnine ni moč izogniti.