• Najdi
  • <<
  • <
  • 1
  • od 36
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sklep II Cpg 1258/2016
    30.11.2016
    SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0074804
    ZPP člen 11, 11/2.
    zloraba procesnih pravic - denarna kazen
    V nasprotju z vestnostjo in poštenjem je nenehno vlaganje nepopolnih predlogov za oprostitev plačila sodne takse, čeprav zakoniti zastopnik ve, da je vsakemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse potrebno priložiti tudi izjavo o premoženjskem stanju (pri čemer je bil v konkretnem primeru že dvakrat opozorjen, da takšno njegovo ravnanje kaže na zlorabo procesnih pravic). Z vlaganjem vsebinsko praznih ugovorov zoper plačilne naloge, konstantnim pritoževanjem zoper sklepe, s katerimi je odločeno o nepopolnih predlogih in votlih ugovorih, zasleduje cilj, za katerega ta sredstva niso zasnovana. Na požrtvovalnost pa se brez vestnega in poštenega ravnanja pritožnik neutemeljeno sklicuje. Izboljšanje položaja v postopku ne more iti na račun vestnosti in poštenja.
  • 2.
    VSL sodba V Cpg 1027/2016
    30.11.2016
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0078115
    URS člen 125. ZASP člen 130, 130/1, 145, 146, 153, 153/1, 156, 156/2, 157, 157a, 157a/2, 168. OZ člen 74, 86, 86/1, 131, 131/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 14, 14/2. ZPP člen 212. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena člen 4, 5, 6, 8, 8/1.
    fonogram – vsebinski sklop – plačilo nadomestila – skupni sporazum – pravna narava skupnega sporazuma – exceptio illegalis – preizkus zakonitosti določb skupnega sporazuma – povrnitev DDV – stroški opomina – trditveno in dokazno breme
    Iz namena samega dogovora o plačilu nadomestila za vsebinske sklope je mogoče sklepati, da je bila pravzaprav z besedno zvezo „posamezen vsebinski sklop“ mišljena zaključena celota, celo če ta sicer ni sestavljena iz več različnih sestavnih delov. Srečanje kot celota obstaja le, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da bo lahko isti obiskovalec ostal od začetka do konca prireditve. Če pa že organizator predvidi konec srečanja in potem ponoven začetek po daljšem odmoru, potem pač ni mogoče več videti v različnih srečanjih ene prireditve, temveč več sklopov.

    Tudi skupni sporazum po presoji pritožbenega sodišča ni pogodba obveznostnega prava. Skupni sporazum je v resnici podzakonski splošni akt. Razlogov za to, da gre za vrsto podzakonskega akta, je več. Že vabilo na pogajanja za sprejem skupnega sporazuma se mora objaviti v Uradnem listu in potem še sklenjeni sporazum. Predvsem pa je pomembno, da skupni sporazum velja za vse istovrstne uporabnike avtorskih del. Velja celo, če niso sodelovali pri pogajanjih ali sklenitvi.

    Če je kakšna določba o predpostavkah za uporabo SS 2006 v nasprotju z ZASP, je sodišče ne uporabi. To velja za sodišča vseh stopenj. Pravni temelj za preizkus pravne pravilnosti posameznih določb SS 2006 je torej 125. člen Ustave. Če je kakšna določba skupnega sporazuma v nasprotju z katerim od zakonov, je sodišče ne uporabi. Takšna določba torej ni nična. Ničnost je namreč značilno zasebnopravna posledica, exceptio illegalis pa ima svoj temelj v javnem pravu.
  • 3.
    VSC sklep II Ip 425/2016
    30.11.2016
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC0004605
    ZPP člen 328, 328/1.
    sklep o popravi - očitna pisna pomota v imenu stranke - identiteta stranke
    Poprava sklepa ni mogoča, če bi se s tem spremenila identiteta stranke (prikrita sprememba stranke).
  • 4.
    VSL sklep I Cpg 757/2016
    30.11.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0085535
    ZPP člen 199, 199/1. OZ člen 125.
    stranska intervencija – intervencijski interes – normirani podizvajalec – relativnost obligacijskih razmerij
    V primeru zavrnitve tožbenega zahtevka pravne posledice sodbe ne bi v ničemer zadevale pravnega položaja podizvajalca. Predlagateljica lahko na podlagi pogodbe, ki jo je sklenila z drugo tožnico od te zahteva plačilo za opravljena dela. Tudi če bi bilo v tej pravdi s sodbo ugotovljeno, da dela, ki naj bi jih opravila predlagateljica, niso bila opravljena oziroma so bila opravljena z napako, to ne bi vplivalo na njen pravni položaj v morebitni pravdi proti drugi toženki, v kateri bi predlagateljica dokazovala, da so bila dela v celoti in pravilno opravljena in bi plačilo teh del zahtevala od druge tožnice. Druga tožnica se v tem primeru ne bi mogla uspešno sklicevati na svoj lastni neuspeh v obravnavanem postopku.
  • 5.
    VSM sklep I Cp 1225/2016
    30.11.2016
    DEDNO PRAVO
    VSM0023146
    ZSVarPre-C člen 39, 39/1, 39/3.
    omejitev dedovanja za obveznosti zapadle v trenutku smrti zapustnika - izplačila socialne pomoči
    Ni utemeljena pritožbena graja, da so izplačila socialne pomoči občasne dajatve, ki zastarajo v treh letih ZD in ZSVarPre kot specialna predpisa izrecno določata omejitve dedovanja za obveznosti zapadle v trenutku zapustnikove smrti, zato uporaba splošnih določb OZ o zastaranju občasnih terjatev ne pride v poštev.
  • 6.
    VSC sklep Cpg 242/2016
    30.11.2016
    SODNI REGISTER - PRAVO DRUŽB
    VSC0004604
    ZGD-1 člen 521, 521/1-7.
    prenehanje d.o.o. zaradi nedelovanja poslovodstva - novela ZGD-1I - deklaratornost vpisa zastopnika
    Samo dejstvo, da zakoniti zastopnik ni vpisan v register, ne zadošča za zaključek, da poslovodstvo ne deluje, upoštevaje, da je vpis zastopnika v sodni register deklaratorne narave.
  • 7.
    VSL sklep I Cp 1742/2016
    30.11.2016
    NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0081606
    SPZ člen 88, 89, 89/1, 89/2, 89/3. ZNP člen 21, 146.
    nujna pot – pogoji za dovolitev nujne poti – stavbno zemljišče – dokazovanje z izvedencem – vezanost na predlog v nepravdnem postopku
    Za redno rabo stavbnega zemljišča, četudi je trenutno nezazidano, je potreben dostop z vozili.

    Postopek za določitev nujne poti spada med nepravdne postopke, v katerih predlagatelj ni dolžan postaviti izrecnega zahtevka o tem, kako naj sodišče odloči, če pa ga, pa nanj sodišče ni vezano (21. in 141. člen ZNP). Vezano je le na trditveno in dokazno gradivo.
  • 8.
    VSL sklep I Cp 2962/2016
    30.11.2016
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0060454
    ZIZ člen 270, 270/2.
    začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – obstoj subjektivne nevarnosti – skrivanje premoženja pred upniki – sklenitev sporazuma o preživljanju zakonca
    Pritožba utemeljeno opozarja, da je potrebno aktivno delovanje tožene stranke v smislu presoje verjetnosti obstoja nevarnosti upoštevati širše, upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera in ne izolirano, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, sta pravdni stranki dogovor o preživljanju, na podlagi katerega je tožena stranka upravičena do mesečne preživnine v višini 1.600,00 EUR, sklenili ravno z namenom skriti premoženje pred upniki ter jih s tem izigrati oziroma oškodovati. Kot izhaja iz navedb tožeče stranke je z istim ciljem in načinom tožeča stranka s toženo stranko sklenila tudi več pravnih poslov, na podlagi katerih je bilo vse posebno premoženje tožeče stranke, pa tudi celotni delež na njunem skupnem premoženju, prenešeno na toženo stranko, medtem ko je tožeča stranka ostala lastnica le nič vrednega premoženja.
  • 9.
    VSL sklep IV Cpg 1796/2014
    30.11.2016
    SODNI REGISTER - BANČNO JAVNO PRAVO
    VSL0078123
    ZBan-1 člen 253, 253a, 253b, 260a, 261a, 261b, 261c, 261e, 262a. ZSReg člen 39, 39-1.
    pravni interes za pritožbo - izboljšanje pravnega položaja - prenehanje kvalificiranih obveznosti - izbris hibridnih instrumentov - sprememba osnovnega kapitala
    Ker so torej, glede na ugotovitev Ustavnega sodišča, da določbe ZBan-1, ki so bile podlaga za samo prenehanje kvalificiranih obveznosti subjekta vpisa, niso v neskladju z Ustavo, in glede na razlago Ustavnega sodišča, da so v posledici prenehanja le-teh v sodni register vpisane spremembe osnovnega kapitala ter števila delnic, ki so v danem primeru predmet izpodbijanega sklepa, nepovratne, pritožniki, ki niso več delničarji oziroma imetniki podrejenih obveznic subjekta vpisa, nimajo pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj si svojega pravnega položaja v tem postopku ne morejo izboljšati.
  • 10.
    VSL sklep IV Cp 3032/2016
    30.11.2016
    USTAVNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0081631
    URS člen 22, 23. ZPP člen 411.
    začasna odredba – začasna mesečna preživnina – dejstva, navedena v pritožbi – predlaganje dokazov v pritožbi
    Upnica predloga za izdajo začasne odredbe ni utemeljila z relevantnimi trditvami o ogroženosti otroka, niti ni navedla nujnih stroškov za svoje preživljanje in preživljanje drugih, na podlagi česar bi lahko sodišče prve stopnje zaključilo, da A. nujnih potreb s svojimi dohodki ne more v celoti pokriti.

    Ker pa je to storila v pritožbi in ker je v postopku iz razmerij med starši in otroki dovoljeno navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze tudi v pritožbi, bo sodišče prve stopnje za popolno ugotovitev dejanskega stanja moralo v ponovljenem postopku obravnavati v pritožbi navedena dejstva in predložene dokaze.
  • 11.
    VSL sodba I Cp 1788/2016
    30.11.2016
    STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE
    VSL0085968
    ZLNDL člen 2.
    ugotovitev lastninske pravice – ureditev zemljiškoknjižnega stanja – originarna pridobitev lastninske pravice – priposestovanje – pasivna legitimacija – imetnik pravice uporabe – dejanska raba
    Ob uveljavitvi ZLNDL dne 25. 7. 1997, pravni prednik toženke, kljub temu, da je bil v zemljiški knjigi vpisan kot imetnik pravice uporabe, tega zemljišča ni uporabljal in ga ni imel v posesti. Uporabljala ga ni in ga ni imela v posesti tudi ne toženka, temveč so ga imeli v dejanski rabi lastniki stanovanj stanovanjske stavbe, tudi tožniki oziroma njihovi pravni predniki. Z uveljavitvijo ZLNDL so zato kot dejanski imetniki pravice uporabe originarno (izvorno) pridobili lastninsko pravico.
  • 12.
    VSC sklep II Ip 448/2016
    30.11.2016
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0004607
    ZIZ člen 16, 16-2.
    zastavni upnik - status upnika
    Četrti upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da ni zgolj zastavni upnik. Je „pravi“ upnik na podlagi sklepa Okrajnega sodišča na Jesenicah In 82/2014 z dne 14. 7. 2014, s katerim je dovolilo izvršbo na več nepremičnin na območju različnih okrajnih sodišč. Okrajno sodišče na Jesenicah se je v sklepu o dovolitvi izvršbe izreklo, da ni krajevno pristojno za opravo izvršbe in je po pravnomočnosti sklepa odstopilo zadevo v obsegu nepremičnin v k.o. Lipoglav ter k.o. Žiče krajevno pristojnemu sodišču v Slovenskih Konjicah. Odstop zadeve ni spremenil statusa četrtega upnika.
  • 13.
    VSL sklep I Cp 2095/2016
    30.11.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081617
    ZPP člen 120, 120/2.
    vrnitev v prejšnje stanje – narok – obligatoren razpis naroka – neizvedba naroka – krajevna skupnost – pravna oseba javnega prava
    Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožena krajevna skupnost pravna oseba javnega prava in v pravnem prometu nastopa v svojem imenu in na svoj račun, ne more biti neustrezno komuniciranje med obema toženima strankama upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

    Ker gre za očitno neupravičen razlog, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno razpisati naroka.
  • 14.
    VSL sodba I Cp 2900/2016
    30.11.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – POGODBENO PRAVO
    VSL0081620
    OZ člen 40, 427, 427/3, 434.
    pogodba o prevzemu dolga – prevzem izpolnitve – nagib za sklepanje pogodb – causa – posojilna pogodba – pogodba o prevzemu izpolnitve – causa credendi – privolitev s konkludentnim ravnanjem – sprememba dolžnika – prijava terjatve v stečajnem postopku – poslovodstvo – družbeniki
    Privolitev upnika v spremembo dolžnika mora biti izrecna in nedvoumno podana, saj gre za pravnoposlovno izjavo volje, ki lahko bistveno spremeni upnikov položaj. Privolitev s konkludentnim dejanjem zakon predvideva v fazi izpolnitve obveznosti – za primer, da upnik izpolnitev sprejme.
  • 15.
    VSL sklep II Cp 2832/2016
    30.11.2016
    STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0080201
    SZ-1 člen 25, 42, 43, 53, 60, 61. SPZ člen 100, 119, 119/2. ZIZ člen 16, 16-1, 104, 138, 267, 270, 270/1, 270/3, 272, 278, 278/2. ZPP člen 214, 214/2.
    začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – neznatna škoda – trajanje začasne odredbe – obvezen rezervni sklad – sredstva rezervnega sklada – skupna lastnina – varstvo solastnika in skupnega lastnika – aktivna legitimacija – upravnik – odstop od pogodbe o opravljanju upravniških storitev – obveznosti upravnika ob prenehanju upravljanja – opustitev objave glasovanja – sklepčnost tožbe – neprerekana dejstva – predhodno vprašanje
    Posamezni etažni lastnik je aktivno legitimiran za tožbo v zvezi s sredstvi rezervnega sklada - izterjati sredstva rezervnega sklada oziroma zahtevati njihovo izročitev.

    Za izdajo začasne odredbe zadošča dokazni standard verjetnosti. Vendar to ni ovira, da sodišče o obstoju nekaterih dejstev ne bi moglo odločiti s stopnjo prepričanja, oziroma se na podlagi procesnega gradiva prepričati s stopnjo gotovosti.
  • 16.
    VSL sklep II Cpg 1042/2016
    30.11.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0079652
    ZPP člen 212, 318, 318/1, 318/1-3, 339, 339/2, 339/2-8.
    sklepčnost tožbe - dokaz o višini zahtevka - obračun kredita - vtoževani znesek - utemeljenost zahtevka - listina z vtoževanim zneskom - izračun - kršitev pravice do izjave
    Ne more biti utemeljen razlog zavrnitve zahtevka, da vtoževani znesek ne izhaja iz nobenega listinskega dokaza, posebej, ker ni predložen obračun kredita. Iz tega izhaja, da sodišče prve stopnje ocenjuje, da bi tožeča stranka utemeljenost zahtevka lahko dokazala le, če bi predložila listino, iz katere bi izhajal prav vtoževani znesek. Takšno stališče je prestrogo. Ni namreč nujno, da prav vtoževani znesek izhaja iz listinskih dokazov. Dovolj je, če tožeča stranka pojasni, kako je le-tega izračunala in je ta obračun mogoče preveriti s podatki v listinah (če je seveda to, glede na ugovore nasprotne stranke, sploh potrebno).
  • 17.
    VSC sklep I Kp 48350/2016
    30.11.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC0004558
    ZKP člen 202, 202/2, 205, 205/5.
    starejši mladoletnik - nestrinjanje s predlogom za odreditev pripora - sklep senata za mladoletnike o odreditvi pripora - opis kaznivega dejanja
    Brez konkretnega opisa dejanja je senatu za mladoletnike pritožbenega sodišča onemogočeno odločanje o tem, ali so pritožbeni očitki mladoletnikove zagovornice, ki problematizirajo obstoj zahtevanega dokaznega standarda, utemeljeni ali ne. Opis dejanja mora biti konkretiziran tako, da je mogoče preizkusiti, na kateri historični dogodek se nanaša.
  • 18.
    VSL sklep I Cp 3088/2016
    30.11.2016
    NEPRAVDNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
    VSL0084927
    ZDZdr člen 39, 39/1.
    sprejem na zdravljenje brez privolitve - zakon o duševnem zdravju - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
    V novem postopku bo treba pridobiti bolj strokovno oceno, ali predstavlja duševna bolezen nasprotnega udeleženca okoliščino, ki ogroža njegovo življenje ali zdravje in življenje ali zdravje tretjih oseb, saj je le v takem primeru predlog utemeljen, ne pa če obstajajo drugi razlogi, ki sicer kažejo na sporna razmerja med nasprotnim udeležencem in svojci. Treba bo ugotoviti, ali sta zdravljenje in redno jemanje predpisanih zdravil tisti predpostavki, od katerih je odvisno, ali se bo agresivno vedenje nasprotnega udeleženca ponavljalo.
  • 19.
    VSL sklep I Cp 3065/2016
    30.11.2016
    USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
    VSL0084877
    ZDZdr člen 2, 2-10, 39, 39/1, 67, 67/1.
    sprejem na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - paranoidna shizofrenija - duševna motnja - pritožba zoper sklep - najbližja oseba
    Zoper sklep, ki ga izda sodišče v postopku sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnem primeru, se lahko po prvem odstavku 67. člena ZDZdr pritožijo: oseba, ki je bila sprejeta na zdravljenje, njen odvetnik in zakoniti zastopnik, najbližja oseba in psihiatrična bolnišnica, v kateri je bila oseba zadržana. A. A. je oče pridržane osebe, vendar ne sodi v krog oseb, ki se lahko pritožijo zoper obravnavani sklep.
  • 20.
    VSL sklep Cst 715/2016
    30.11.2016
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0081246
    ZFPPIPP člen 399, 399-4.
    ustavitev postopka odpusta obveznosti – odvisnost od iger na srečo
    Dolžnica sicer trdi, da na svoja dejanja ni bila sposobna vplivati oziroma ni bila sposobna presoditi, da ravna napačno in da njena pot ni prava. Vendar pa tega ni uspela dokazati. Predloženo zdravniško potrdilo izkazuje le, da je dolžnica vključena v zdravljenje zaradi posledic iger na srečo od 22. 12. 2015, ne pa tudi, da je bila njena odvisnost takšna, da svojih ravnanj ni bila sposobna obvladovati oziroma da ni mogla razumeti pomena svojih ravnanj (da ni imela sposobnosti razsojanja) in da torej ni bila sposobna presoditi, da svojih dolgov ne bo mogla poravnati ob zapadlosti. Posameznik pa sicer za svoja ravnanja, ki jih je storil v stanju prehodne nerazsodnosti, odgovarja, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje, česar pa v danem primeru ni mogoče zaključiti.
  • <<
  • <
  • 1
  • od 36
  • >
  • >>