Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič, s tem pa ovrže tudi pravno domnevo, da dediščino sprejema.
omejitev dedovanja za obveznosti zapadle v trenutku smrti zapustnika - izplačila socialne pomoči
Ni utemeljena pritožbena graja, da so izplačila socialne pomoči občasne dajatve, ki zastarajo v treh letih ZD in ZSVarPre kot specialna predpisa izrecno določata omejitve dedovanja za obveznosti zapadle v trenutku zapustnikove smrti, zato uporaba splošnih določb OZ o zastaranju občasnih terjatev ne pride v poštev.
V primeru zavrnitve tožbenega zahtevka pravne posledice sodbe ne bi v ničemer zadevale pravnega položaja podizvajalca. Predlagateljica lahko na podlagi pogodbe, ki jo je sklenila z drugo tožnico od te zahteva plačilo za opravljena dela. Tudi če bi bilo v tej pravdi s sodbo ugotovljeno, da dela, ki naj bi jih opravila predlagateljica, niso bila opravljena oziroma so bila opravljena z napako, to ne bi vplivalo na njen pravni položaj v morebitni pravdi proti drugi toženki, v kateri bi predlagateljica dokazovala, da so bila dela v celoti in pravilno opravljena in bi plačilo teh del zahtevala od druge tožnice. Druga tožnica se v tem primeru ne bi mogla uspešno sklicevati na svoj lastni neuspeh v obravnavanem postopku.
sprejem na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - paranoidna shizofrenija - duševna motnja - pritožba zoper sklep - najbližja oseba
Zoper sklep, ki ga izda sodišče v postopku sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnem primeru, se lahko po prvem odstavku 67. člena ZDZdr pritožijo: oseba, ki je bila sprejeta na zdravljenje, njen odvetnik in zakoniti zastopnik, najbližja oseba in psihiatrična bolnišnica, v kateri je bila oseba zadržana. A. A. je oče pridržane osebe, vendar ne sodi v krog oseb, ki se lahko pritožijo zoper obravnavani sklep.
SPZ člen 19, 33. ZPP člen 7, 7/1, 76, 76/1, 214, 214/2, 243, 320, 332, 428.
motenje posesti – zasutje poti – javna pot – potek meje – naročilo motilnih dejanj – pravdna sposobnost – ministrstvo kot pravdna stranka – pasivna legitimacija – postavitev izvedenca – rok za izpolnitev obveznosti – paricijski rok – začetek teka paricijskega roka – vročitev sodne odločbe – dolžina paricijskega roka
Ker je bilo dejanje storjeno v korist toženke, ki je delo naročila, nadzorovala in plačala, je pasivno legitimirana v tej pravdi. To velja tudi v primeru, če je bilo motitveno dejanje storjeno brez njene vednosti (kot zatrjuje pritožba), oziroma brez njenega odobravanja, saj se je sama kasneje mirni restituciji očitno upirala. V takšnem primeru tudi odklanjanje vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja pomeni poseg v posest. Da se toženka od dejanja ni distancirala, potrjuje tudi ravnanje v konkretnem postopku, kjer je poseg celo zagovarjala oziroma ga opravičevala.
ZGD-1 člen 35, 404, 404/5, 515, 515/1, 521, 521/1, 521/1-7, 522. ZSReg člen 8, 8/5. ZFPPIPP člen 420, 420/1, 420/1-1.
prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo – nedelovanje poslovodstva – začetek postopka prisilne likvidacije po uradni dolžnosti – vodenje družbe – obseg prokure – pritožba družbenika in prokurista – učinek vpisa v sodni register
Posle družbe z omejeno odgovornostjo vodijo en ali več poslovodij/direktorjev, prokurist pa po zakonu glede na obseg prokure nima pooblastil za vodenje družbe.
V skladu z določbo petega odstavka 8. člena ZSReg se na neseznanjenost glede podatka o prenehanju pooblastila edini direktorici družbe, ki je bil vpisan v sodni register in javno objavljen, edini družbenik družbe neutemeljeno sklicuje.
nagrada za pregled spisa in druge dokumentacije - pregled spisa na sodišču
Ker je drugi dolžnik pooblastil odvetniško družbo še preden je začasni zastopnik opravil kakršnokoli samostojno storitev (vložil ugovor zoper sklep o izvršbi), je lahko zaračunal nagrado po tar. št. 39 OT. Nagrada po tej tar. št. ne pomeni, da bi šla odvetniku samo v primeru osebnega pregleda spisa na sodišču in o čemer naj bi bil po mnenju drugega dolžnika v spisu obvezen uradni zaznamek.
motenje posesti – hrup od električnega generatorja – prepovedane imisije – preseganje krajevno običajne meje – razpravno načelo
V teoriji in sodni praksi je sprejeto, da so lahko tudi imisije poseg v posest, torej tudi predmet posestnega varstva, in sicer če odvrnejo posestnika od uporabe stvari ali ga pri njej motijo. Vendar le, če so prepovedane, torej takšne, ki čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo.
začasna odredba – začasna mesečna preživnina – dejstva, navedena v pritožbi – predlaganje dokazov v pritožbi
Upnica predloga za izdajo začasne odredbe ni utemeljila z relevantnimi trditvami o ogroženosti otroka, niti ni navedla nujnih stroškov za svoje preživljanje in preživljanje drugih, na podlagi česar bi lahko sodišče prve stopnje zaključilo, da A. nujnih potreb s svojimi dohodki ne more v celoti pokriti.
Ker pa je to storila v pritožbi in ker je v postopku iz razmerij med starši in otroki dovoljeno navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze tudi v pritožbi, bo sodišče prve stopnje za popolno ugotovitev dejanskega stanja moralo v ponovljenem postopku obravnavati v pritožbi navedena dejstva in predložene dokaze.
začasni zastopnik - pravice in dolžnosti začasnega zastopnika - prenehanje pravic in dolžnosti začasnega zastopnika - nedovoljenost pritožbe
Postavitev začasnega zastopnika stranki, katere prebivališče je neznano, dejansko poseže v njeno pravico do izjave pred sodiščem. Glede na to, da je toženec osebno, še pred izvedbo naroka, kontaktiral sodišče z vlogo, v kateri je ob svojem imenu navedel naslov v Sloveniji, ki je drugačen od naslova, kamor mu je sodišče vročalo sklep o izvršbi, sporočil, da se nahaja na Slovaškem, kjer ima družino, ter sporočil naslov, kamor mu lahko sodišče pošlje vabilo na narok, pritožbeno sodišče zaključuje, da so pravice in dolžnosti začasnemu zastopniku tožnica prenehale, saj je tožena stranka nastopila pred sodiščem.
starejši mladoletnik - nestrinjanje s predlogom za odreditev pripora - sklep senata za mladoletnike o odreditvi pripora - opis kaznivega dejanja
Brez konkretnega opisa dejanja je senatu za mladoletnike pritožbenega sodišča onemogočeno odločanje o tem, ali so pritožbeni očitki mladoletnikove zagovornice, ki problematizirajo obstoj zahtevanega dokaznega standarda, utemeljeni ali ne. Opis dejanja mora biti konkretiziran tako, da je mogoče preizkusiti, na kateri historični dogodek se nanaša.
ZFPPIPP člen 400, 400/8, 400/8-1, 400/8-2. ZFPPIPP-G člen 34, 34/4, 34/5.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - prognoza upravitelja - nezmožnost dolžnice prejeti višje prejemke
Upravitelj ni izrekel prognoze o nezmožnosti dolžnice, da pridobi do poteka preizkusnega obdobja višje prejemke od prejemka socialne pomoči, ki ga prejema. Glede na okoliščine na strani stečajne dolžnice (njeno izobrazbo, zdravstveno stanje in njeno mladost) ne zadošča le upraviteljeva ugotovitev, da dolžnica zaposlitve ne najde.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078115
URS člen 125. ZASP člen 130, 130/1, 145, 146, 153, 153/1, 156, 156/2, 157, 157a, 157a/2, 168. OZ člen 74, 86, 86/1, 131, 131/1. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 14, 14/2. ZPP člen 212. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena člen 4, 5, 6, 8, 8/1.
fonogram – vsebinski sklop – plačilo nadomestila – skupni sporazum – pravna narava skupnega sporazuma – exceptio illegalis – preizkus zakonitosti določb skupnega sporazuma – povrnitev DDV – stroški opomina – trditveno in dokazno breme
Iz namena samega dogovora o plačilu nadomestila za vsebinske sklope je mogoče sklepati, da je bila pravzaprav z besedno zvezo „posamezen vsebinski sklop“ mišljena zaključena celota, celo če ta sicer ni sestavljena iz več različnih sestavnih delov. Srečanje kot celota obstaja le, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da bo lahko isti obiskovalec ostal od začetka do konca prireditve. Če pa že organizator predvidi konec srečanja in potem ponoven začetek po daljšem odmoru, potem pač ni mogoče več videti v različnih srečanjih ene prireditve, temveč več sklopov.
Tudi skupni sporazum po presoji pritožbenega sodišča ni pogodba obveznostnega prava. Skupni sporazum je v resnici podzakonski splošni akt. Razlogov za to, da gre za vrsto podzakonskega akta, je več. Že vabilo na pogajanja za sprejem skupnega sporazuma se mora objaviti v Uradnem listu in potem še sklenjeni sporazum. Predvsem pa je pomembno, da skupni sporazum velja za vse istovrstne uporabnike avtorskih del. Velja celo, če niso sodelovali pri pogajanjih ali sklenitvi.
Če je kakšna določba o predpostavkah za uporabo SS 2006 v nasprotju z ZASP, je sodišče ne uporabi. To velja za sodišča vseh stopenj. Pravni temelj za preizkus pravne pravilnosti posameznih določb SS 2006 je torej 125. člen Ustave. Če je kakšna določba skupnega sporazuma v nasprotju z katerim od zakonov, je sodišče ne uporabi. Takšna določba torej ni nična. Ničnost je namreč značilno zasebnopravna posledica, exceptio illegalis pa ima svoj temelj v javnem pravu.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zakon o duševnem zdravju - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
V novem postopku bo treba pridobiti bolj strokovno oceno, ali predstavlja duševna bolezen nasprotnega udeleženca okoliščino, ki ogroža njegovo življenje ali zdravje in življenje ali zdravje tretjih oseb, saj je le v takem primeru predlog utemeljen, ne pa če obstajajo drugi razlogi, ki sicer kažejo na sporna razmerja med nasprotnim udeležencem in svojci. Treba bo ugotoviti, ali sta zdravljenje in redno jemanje predpisanih zdravil tisti predpostavki, od katerih je odvisno, ali se bo agresivno vedenje nasprotnega udeleženca ponavljalo.
ZPP člen 212, 318, 318/1, 318/1-3, 339, 339/2, 339/2-8.
sklepčnost tožbe - dokaz o višini zahtevka - obračun kredita - vtoževani znesek - utemeljenost zahtevka - listina z vtoževanim zneskom - izračun - kršitev pravice do izjave
Ne more biti utemeljen razlog zavrnitve zahtevka, da vtoževani znesek ne izhaja iz nobenega listinskega dokaza, posebej, ker ni predložen obračun kredita. Iz tega izhaja, da sodišče prve stopnje ocenjuje, da bi tožeča stranka utemeljenost zahtevka lahko dokazala le, če bi predložila listino, iz katere bi izhajal prav vtoževani znesek. Takšno stališče je prestrogo. Ni namreč nujno, da prav vtoževani znesek izhaja iz listinskih dokazov. Dovolj je, če tožeča stranka pojasni, kako je le-tega izračunala in je ta obračun mogoče preveriti s podatki v listinah (če je seveda to, glede na ugovore nasprotne stranke, sploh potrebno).
Četrti upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da ni zgolj zastavni upnik. Je „pravi“ upnik na podlagi sklepa Okrajnega sodišča na Jesenicah In 82/2014 z dne 14. 7. 2014, s katerim je dovolilo izvršbo na več nepremičnin na območju različnih okrajnih sodišč. Okrajno sodišče na Jesenicah se je v sklepu o dovolitvi izvršbe izreklo, da ni krajevno pristojno za opravo izvršbe in je po pravnomočnosti sklepa odstopilo zadevo v obsegu nepremičnin v k.o. Lipoglav ter k.o. Žiče krajevno pristojnemu sodišču v Slovenskih Konjicah. Odstop zadeve ni spremenil statusa četrtega upnika.
vrnitev v prejšnje stanje – narok – obligatoren razpis naroka – neizvedba naroka – krajevna skupnost – pravna oseba javnega prava
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožena krajevna skupnost pravna oseba javnega prava in v pravnem prometu nastopa v svojem imenu in na svoj račun, ne more biti neustrezno komuniciranje med obema toženima strankama upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Ker gre za očitno neupravičen razlog, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno razpisati naroka.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlogi - neporavnane obveznosti - zakonska domneva - sklep o ustavitvi postopka izbrisa - položaj upnikov glede na izbrisni razlog - konkurenca pravic - namen postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - odstranitev nedelujočih pravnih subjektov iz pravnega prometa - varstvo upnikov - nemoteno uživanje lastninske pravice - domneva izbrisnega razloga
V kolikor pravna oseba ni izpolnila vseh svojih obveznosti, niso podani pogoji za izbris te osebe iz sodnega registra brez likvidacije, saj dejstvo, da je izpolnila vse svoje obveznosti, predstavlja enega izmed pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je podan izbrisni razlog iz 1. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Obstoj neporavnanih obveznosti pravne osebe torej preprečuje njen izbris iz sodnega registra brez likvidacije (in zahteva opravo likvidacije ali stečaja, kot je pojasnilo Ustavno sodišče). To velja tudi v primeru zatrjevane in izkazane domneve izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, navedene v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP (ki obstaja, če je v sodni register vpisan kot poslovni naslov subjekta vpisa naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu). Takšna razlaga po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja prekomernega in nedopustnega posega v pravico lastnika objekta do nemotenega uživanja njegove lastninske pravice, saj ima le-ta za varstvo svoje pravice na razpolago tudi druga pravna sredstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085105
OZ člen 101, 190, 198, 300, 300/2. ZZZDR člen 56. ZPP člen 181, 181/1, 254, 254/3, 311, 311/1.
obogatitveni zahtevek – plačilo uporabnine – sočasnost izpolnitev – vzajemna povezanost obveznosti – ugovor non adimpleti contractus – upniška zamuda – solidarna odgovornost – nerazdelna odgovornost zakoncev – višina uporabnine – povprečna tržna najemnina – zahteva po tekočem vzdrževanju – prekoračitev trditvene podlage – zapadlost uporabnine do konca glavne obravnave – postavitev novega izvedenca – vmesni ugotovitveni zahtevek
Ugovor sočasne izpolnitve bi lahko toženca podala izključno ob tožnikovem zahtevku za izročitev stvari (stanovanja) v posest. Nikakor pa takšnega ugovora ne moreta uveljavljati pri zahtevku za povračilo koristi, ki sta jo imela z uporabo stanovanja. Dokler tožnik ne izpolni svojega dela obveznosti in ne vrne kupnine, tudi toženca nista dolžna izročiti stanovanja, kar pa ne pomeni, da ga lahko še vedno uporabljata.
ustavitev postopka odpusta obveznosti – odvisnost od iger na srečo
Dolžnica sicer trdi, da na svoja dejanja ni bila sposobna vplivati oziroma ni bila sposobna presoditi, da ravna napačno in da njena pot ni prava. Vendar pa tega ni uspela dokazati. Predloženo zdravniško potrdilo izkazuje le, da je dolžnica vključena v zdravljenje zaradi posledic iger na srečo od 22. 12. 2015, ne pa tudi, da je bila njena odvisnost takšna, da svojih ravnanj ni bila sposobna obvladovati oziroma da ni mogla razumeti pomena svojih ravnanj (da ni imela sposobnosti razsojanja) in da torej ni bila sposobna presoditi, da svojih dolgov ne bo mogla poravnati ob zapadlosti. Posameznik pa sicer za svoja ravnanja, ki jih je storil v stanju prehodne nerazsodnosti, odgovarja, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje, česar pa v danem primeru ni mogoče zaključiti.