OZ člen 165, 255, 255/1, 255/2, 352, 352/1. ZZZDR člen 84. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve deleža na nepremičnini – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – nepremičnine, pridobljene z darilno pogodbo – razveza zakonske zveze – zakonske težave
Vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. Šteje se, da je dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve (prvi in drugi odstavek 255. člena OZ).
S trditvami o načinu pridobitve solastninskih deležev glede nepremičnin, na katere se nanaša začasna odredba (v nadaljevanju spornih nepremičnin) pritožnica pritrjuje zaključku izpodbijanega sklepa, da je verjetno izkazano, da je dolžnik – toženkin mož sporne nepremičnine pridobil na podlagi darilne pogodbe in da so bile torej pred sklenitvijo sporne pogodbe njegova last. Po nadaljnji ugotovitvi, da ni izkazala težav med zakoncema, ki je pritožba ne izpodbija, je pravilen tudi zaključek, da toženka ni izkazala, da bi bila sklenjena darilna pogodba po svoji naravi vrnjeno darilo zaradi odpadle podlage – razveze zakonske zveze (84. člen ZZZDR).
starejši mladoletnik - nestrinjanje s predlogom za odreditev pripora - sklep senata za mladoletnike o odreditvi pripora - opis kaznivega dejanja
Brez konkretnega opisa dejanja je senatu za mladoletnike pritožbenega sodišča onemogočeno odločanje o tem, ali so pritožbeni očitki mladoletnikove zagovornice, ki problematizirajo obstoj zahtevanega dokaznega standarda, utemeljeni ali ne. Opis dejanja mora biti konkretiziran tako, da je mogoče preizkusiti, na kateri historični dogodek se nanaša.
ZGD-1 člen 35, 404, 404/5, 515, 515/1, 521, 521/1, 521/1-7, 522. ZSReg člen 8, 8/5. ZFPPIPP člen 420, 420/1, 420/1-1.
prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo – nedelovanje poslovodstva – začetek postopka prisilne likvidacije po uradni dolžnosti – vodenje družbe – obseg prokure – pritožba družbenika in prokurista – učinek vpisa v sodni register
Posle družbe z omejeno odgovornostjo vodijo en ali več poslovodij/direktorjev, prokurist pa po zakonu glede na obseg prokure nima pooblastil za vodenje družbe.
V skladu z določbo petega odstavka 8. člena ZSReg se na neseznanjenost glede podatka o prenehanju pooblastila edini direktorici družbe, ki je bil vpisan v sodni register in javno objavljen, edini družbenik družbe neutemeljeno sklicuje.
nagrada za pregled spisa in druge dokumentacije - pregled spisa na sodišču
Ker je drugi dolžnik pooblastil odvetniško družbo še preden je začasni zastopnik opravil kakršnokoli samostojno storitev (vložil ugovor zoper sklep o izvršbi), je lahko zaračunal nagrado po tar. št. 39 OT. Nagrada po tej tar. št. ne pomeni, da bi šla odvetniku samo v primeru osebnega pregleda spisa na sodišču in o čemer naj bi bil po mnenju drugega dolžnika v spisu obvezen uradni zaznamek.
motenje posesti – hrup od električnega generatorja – prepovedane imisije – preseganje krajevno običajne meje – razpravno načelo
V teoriji in sodni praksi je sprejeto, da so lahko tudi imisije poseg v posest, torej tudi predmet posestnega varstva, in sicer če odvrnejo posestnika od uporabe stvari ali ga pri njej motijo. Vendar le, če so prepovedane, torej takšne, ki čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo.
ZBan-1 člen 253, 253a, 253b, 260a, 261a, 261b, 261c, 261e, 262a. ZSReg člen 39, 39-1.
pravni interes za pritožbo - izboljšanje pravnega položaja - prenehanje kvalificiranih obveznosti - izbris hibridnih instrumentov - sprememba osnovnega kapitala
Ker so torej, glede na ugotovitev Ustavnega sodišča, da določbe ZBan-1, ki so bile podlaga za samo prenehanje kvalificiranih obveznosti subjekta vpisa, niso v neskladju z Ustavo, in glede na razlago Ustavnega sodišča, da so v posledici prenehanja le-teh v sodni register vpisane spremembe osnovnega kapitala ter števila delnic, ki so v danem primeru predmet izpodbijanega sklepa, nepovratne, pritožniki, ki niso več delničarji oziroma imetniki podrejenih obveznic subjekta vpisa, nimajo pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj si svojega pravnega položaja v tem postopku ne morejo izboljšati.
prodajna pogodba – odgovornost za napake – grajanje napak – podjemna pogodba – zahteva po odpravi napak – zadržanje plačila kupnine
Toženec ima po določilih pogodbe pravico do zadržanja dela kupnine zgolj v višini svoje terjatve do tožnice iz naslova grajanih in v roku neopravljenih napak, ki jih je odpravil sam, pri čemer se glede preostanka posojila (zadržane kupnine) oblikuje nova glavnica, ki jo toženec odplačuje skladno z določili in pogoji IV. člena pogodbe. Zgolj ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica vseh grajanih napak v roku ni odpravila, kot pravilno opozarja pritožba, toženca ne upravičuje do zadržanja celotnega dela neplačane kupnine, temveč v višini toženčeve terjatve.
ZPP člen 212, 318, 318/1, 318/1-3, 339, 339/2, 339/2-8.
sklepčnost tožbe - dokaz o višini zahtevka - obračun kredita - vtoževani znesek - utemeljenost zahtevka - listina z vtoževanim zneskom - izračun - kršitev pravice do izjave
Ne more biti utemeljen razlog zavrnitve zahtevka, da vtoževani znesek ne izhaja iz nobenega listinskega dokaza, posebej, ker ni predložen obračun kredita. Iz tega izhaja, da sodišče prve stopnje ocenjuje, da bi tožeča stranka utemeljenost zahtevka lahko dokazala le, če bi predložila listino, iz katere bi izhajal prav vtoževani znesek. Takšno stališče je prestrogo. Ni namreč nujno, da prav vtoževani znesek izhaja iz listinskih dokazov. Dovolj je, če tožeča stranka pojasni, kako je le-tega izračunala in je ta obračun mogoče preveriti s podatki v listinah (če je seveda to, glede na ugovore nasprotne stranke, sploh potrebno).
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da vtoževane terjatve (razen tiste iz naslova licenčnine) izhajajo iz osnovnega dolžniško-upniškega razmerja, zavarovanega z maksimalno hipoteko in tožbenemu zahtevku zoper toženko (kot realno dolžnico) ugodilo.
postopek v gospodarskih sporih - sodne počitnice - odgovor na odgovor na tožbo - procesni rok
Tožba, s katero stečajni upnik zahteva ugotovitev obstoja svojih prerekanih terjatve do stečajnega dolžnika in ločitvene pravice, ni nujna zadeva iz 8. točke drugega odstavka 83. člena ZS. Gre le za gospodarski spor, ki nastane v zvezi s stečajnim postopkom, kot je opredeljen v 6. točki 483. člena ZPP. Za tak (gospodarski) spor pa sodišče v času sodnih počitnic ne dela. Ker je (bil) tožeči stranki določen rok za odgovor oziroma izjavo na odgovor tožene stranke na tožbo, procesni rok, ta rok v času sodnih počitnic ni tekel.
sprejem na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - paranoidna shizofrenija - duševna motnja - pritožba zoper sklep - najbližja oseba
Zoper sklep, ki ga izda sodišče v postopku sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnem primeru, se lahko po prvem odstavku 67. člena ZDZdr pritožijo: oseba, ki je bila sprejeta na zdravljenje, njen odvetnik in zakoniti zastopnik, najbližja oseba in psihiatrična bolnišnica, v kateri je bila oseba zadržana. A. A. je oče pridržane osebe, vendar ne sodi v krog oseb, ki se lahko pritožijo zoper obravnavani sklep.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje je strniti zaključek, da tožnik pogodbe od junija 2007 sploh ne izpolnjuje, ter da so okoliščine, ki so vplivale na tožnikovo odločitev za to kvečjemu v ravnanju tožnikovih sorojencev, česar ni mogoče pripisati toženki, ki je bila tudi po tožnikovi odselitvi še vedno pripravljena sprejemati njegove izpolnitve obveznosti. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je pravilna materialnopravna presoja, da je izpolnjen razvezni pogoj neizpolnjevanja obveznosti po tretjem odstavku 120. člena ZD.
Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič, s tem pa ovrže tudi pravno domnevo, da dediščino sprejema.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0080201
SZ-1 člen 25, 42, 43, 53, 60, 61. SPZ člen 100, 119, 119/2. ZIZ člen 16, 16-1, 104, 138, 267, 270, 270/1, 270/3, 272, 278, 278/2. ZPP člen 214, 214/2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – neznatna škoda – trajanje začasne odredbe – obvezen rezervni sklad – sredstva rezervnega sklada – skupna lastnina – varstvo solastnika in skupnega lastnika – aktivna legitimacija – upravnik – odstop od pogodbe o opravljanju upravniških storitev – obveznosti upravnika ob prenehanju upravljanja – opustitev objave glasovanja – sklepčnost tožbe – neprerekana dejstva – predhodno vprašanje
Posamezni etažni lastnik je aktivno legitimiran za tožbo v zvezi s sredstvi rezervnega sklada - izterjati sredstva rezervnega sklada oziroma zahtevati njihovo izročitev.
Za izdajo začasne odredbe zadošča dokazni standard verjetnosti. Vendar to ni ovira, da sodišče o obstoju nekaterih dejstev ne bi moglo odločiti s stopnjo prepričanja, oziroma se na podlagi procesnega gradiva prepričati s stopnjo gotovosti.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za izrek ukrepa
Za utemeljen poseg oziroma zdravljenje mora biti nedvoumno ugotovljeno, na podlagi katerih okoliščin je sodišče sklepalo o resni ogroženosti osebe, na katero se nanaša ukrep oziroma o resni ogroženosti drugih s strani te osebe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – POGODBENO PRAVO
VSL0081620
OZ člen 40, 427, 427/3, 434.
pogodba o prevzemu dolga – prevzem izpolnitve – nagib za sklepanje pogodb – causa – posojilna pogodba – pogodba o prevzemu izpolnitve – causa credendi – privolitev s konkludentnim ravnanjem – sprememba dolžnika – prijava terjatve v stečajnem postopku – poslovodstvo – družbeniki
Privolitev upnika v spremembo dolžnika mora biti izrecna in nedvoumno podana, saj gre za pravnoposlovno izjavo volje, ki lahko bistveno spremeni upnikov položaj. Privolitev s konkludentnim dejanjem zakon predvideva v fazi izpolnitve obveznosti – za primer, da upnik izpolnitev sprejme.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081621
OZ člen 376. ZPP člen 216, 286b.
ne ultra alterum tantum – prosti preudarek – dokazovanje z izvedencem – pravdni uspeh – uspeh po temelju – uspeh po višini – vrednost nepremičnine – metoda enakih prodaj – metoda primerljivih prodaj – kmetijsko zemljišče – stavbno zemljišče – vrednost spornega predmeta
Pritožbeno navajanje, da je odškodninska obveznost zakonska (obveznost) ter da zato sodišče prve stopnje v zvezi z vtoževano terjatvijo ne bi smelo upoštevati (v 376. člen OZ urejenega) pravila ne ultra alterum tantum, ne drži. Določba 376. člena OZ je namreč vse od uveljavitve OZ (1. 1. 2002) do dne 22. 5. 2007, ko je začel veljati Zakon o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika (OZ-A), ki za zamudne obresti ne določa več pravila ne ultra alterum tantum (črtal je 376. člen), veljala tako za pogodbene kot (zakonske) zamudne obresti. To pa (z drugimi besedami) pomeni, da je veljala tudi za tek (zakonskih) obresti od t.i. zakonskih (oziroma neposlovnih) obligacij.
ZPP ločevanja uspeha po temelju in višini zahtevka ne pozna, dopušča pa to sodna praksa v določenih (predvsem odškodninskih) primerih, v katerih to zaradi obsežnosti dokazovanja temelja predstavlja primernejši (pravičnejši) pristop. Gre za primere, ko je predstavljalo izvajanje dokazov glede temelja pretežni, pa tudi izrazito dražji del dokaznega postopka.
Sodišče prve stopnje je pojasnilo, zakaj se je (spričo neobstoja za izdelavo zanesljive cenitve potrebnih podatkov) kljub angažiranju dveh izvedencev izkazalo, da se uporabi prostega preudarka pri ugotavljanju vrednosti nepremičnine ni moč izogniti.
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče v nasprotju z vsebino dopolnitve tožbe z dne 19. 4. 2016 problematiziralo vprašanje, ali je tožeča stranka od naročniške pogodbe sploh odstopila in posledično delno zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo zneska 561,19 EUR s pripadki. Iz „dopolnitve tožbe“, na katero se sklicuje pritožba z dne 19. 4. 2016, namreč sledi, da je strošek 561,19 EUR nastal zaradi prekinitve naročniške pogodbe.
spor majhne vrednosti – narok – izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
Tožena stranka je bila pozvana, da odgovori na tožbo v osmih dni po prejemu poziva in tudi, da sodišču sporoči, ali zahteva izvedbo naroka ali ne. Tožena stranka izvedbe naroka ni zahtevala (na vlogo sploh ni odgovorila), zato je sodišče potem, ko je ocenilo, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, o zadevi odločilo (drugi odstavek 454. člena ZPP).