prodajna pogodba – odgovornost za napake – grajanje napak – podjemna pogodba – zahteva po odpravi napak – zadržanje plačila kupnine
Toženec ima po določilih pogodbe pravico do zadržanja dela kupnine zgolj v višini svoje terjatve do tožnice iz naslova grajanih in v roku neopravljenih napak, ki jih je odpravil sam, pri čemer se glede preostanka posojila (zadržane kupnine) oblikuje nova glavnica, ki jo toženec odplačuje skladno z določili in pogoji IV. člena pogodbe. Zgolj ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica vseh grajanih napak v roku ni odpravila, kot pravilno opozarja pritožba, toženca ne upravičuje do zadržanja celotnega dela neplačane kupnine, temveč v višini toženčeve terjatve.
ZFPPIPP člen 400, 400/8, 400/8-1, 400/8-2. ZFPPIPP-G člen 34, 34/4, 34/5.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - prognoza upravitelja - nezmožnost dolžnice prejeti višje prejemke
Upravitelj ni izrekel prognoze o nezmožnosti dolžnice, da pridobi do poteka preizkusnega obdobja višje prejemke od prejemka socialne pomoči, ki ga prejema. Glede na okoliščine na strani stečajne dolžnice (njeno izobrazbo, zdravstveno stanje in njeno mladost) ne zadošča le upraviteljeva ugotovitev, da dolžnica zaposlitve ne najde.
ZBan-1 člen 253, 253a, 253b, 260a, 261a, 261b, 261c, 261e, 262a. ZSReg člen 39, 39-1.
pravni interes za pritožbo - izboljšanje pravnega položaja - prenehanje kvalificiranih obveznosti - izbris hibridnih instrumentov - sprememba osnovnega kapitala
Ker so torej, glede na ugotovitev Ustavnega sodišča, da določbe ZBan-1, ki so bile podlaga za samo prenehanje kvalificiranih obveznosti subjekta vpisa, niso v neskladju z Ustavo, in glede na razlago Ustavnega sodišča, da so v posledici prenehanja le-teh v sodni register vpisane spremembe osnovnega kapitala ter števila delnic, ki so v danem primeru predmet izpodbijanega sklepa, nepovratne, pritožniki, ki niso več delničarji oziroma imetniki podrejenih obveznic subjekta vpisa, nimajo pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj si svojega pravnega položaja v tem postopku ne morejo izboljšati.
V nasprotju z vestnostjo in poštenjem je nenehno vlaganje nepopolnih predlogov za oprostitev plačila sodne takse, čeprav zakoniti zastopnik ve, da je vsakemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse potrebno priložiti tudi izjavo o premoženjskem stanju (pri čemer je bil v konkretnem primeru že dvakrat opozorjen, da takšno njegovo ravnanje kaže na zlorabo procesnih pravic). Z vlaganjem vsebinsko praznih ugovorov zoper plačilne naloge, konstantnim pritoževanjem zoper sklepe, s katerimi je odločeno o nepopolnih predlogih in votlih ugovorih, zasleduje cilj, za katerega ta sredstva niso zasnovana. Na požrtvovalnost pa se brez vestnega in poštenega ravnanja pritožnik neutemeljeno sklicuje. Izboljšanje položaja v postopku ne more iti na račun vestnosti in poštenja.
Četrti upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da ni zgolj zastavni upnik. Je „pravi“ upnik na podlagi sklepa Okrajnega sodišča na Jesenicah In 82/2014 z dne 14. 7. 2014, s katerim je dovolilo izvršbo na več nepremičnin na območju različnih okrajnih sodišč. Okrajno sodišče na Jesenicah se je v sklepu o dovolitvi izvršbe izreklo, da ni krajevno pristojno za opravo izvršbe in je po pravnomočnosti sklepa odstopilo zadevo v obsegu nepremičnin v k.o. Lipoglav ter k.o. Žiče krajevno pristojnemu sodišču v Slovenskih Konjicah. Odstop zadeve ni spremenil statusa četrtega upnika.
vrnitev v prejšnje stanje – narok – obligatoren razpis naroka – neizvedba naroka – krajevna skupnost – pravna oseba javnega prava
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožena krajevna skupnost pravna oseba javnega prava in v pravnem prometu nastopa v svojem imenu in na svoj račun, ne more biti neustrezno komuniciranje med obema toženima strankama upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Ker gre za očitno neupravičen razlog, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno razpisati naroka.
spor majhne vrednosti – narok – izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
Tožena stranka je bila pozvana, da odgovori na tožbo v osmih dni po prejemu poziva in tudi, da sodišču sporoči, ali zahteva izvedbo naroka ali ne. Tožena stranka izvedbe naroka ni zahtevala (na vlogo sploh ni odgovorila), zato je sodišče potem, ko je ocenilo, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, o zadevi odločilo (drugi odstavek 454. člena ZPP).
Tožena stranka je ravnala protipravno, ker ob izkazanih pogojih 631. člena OZ ni plačala podizvajalki, čeprav je že pred plačilom glavnemu izvajalcu razpolagala z njenim zahtevkom za plačilo.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0080201
SZ-1 člen 25, 42, 43, 53, 60, 61. SPZ člen 100, 119, 119/2. ZIZ člen 16, 16-1, 104, 138, 267, 270, 270/1, 270/3, 272, 278, 278/2. ZPP člen 214, 214/2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – neznatna škoda – trajanje začasne odredbe – obvezen rezervni sklad – sredstva rezervnega sklada – skupna lastnina – varstvo solastnika in skupnega lastnika – aktivna legitimacija – upravnik – odstop od pogodbe o opravljanju upravniških storitev – obveznosti upravnika ob prenehanju upravljanja – opustitev objave glasovanja – sklepčnost tožbe – neprerekana dejstva – predhodno vprašanje
Posamezni etažni lastnik je aktivno legitimiran za tožbo v zvezi s sredstvi rezervnega sklada - izterjati sredstva rezervnega sklada oziroma zahtevati njihovo izročitev.
Za izdajo začasne odredbe zadošča dokazni standard verjetnosti. Vendar to ni ovira, da sodišče o obstoju nekaterih dejstev ne bi moglo odločiti s stopnjo prepričanja, oziroma se na podlagi procesnega gradiva prepričati s stopnjo gotovosti.
SPZ člen 19, 33. ZPP člen 7, 7/1, 76, 76/1, 214, 214/2, 243, 320, 332, 428.
motenje posesti – zasutje poti – javna pot – potek meje – naročilo motilnih dejanj – pravdna sposobnost – ministrstvo kot pravdna stranka – pasivna legitimacija – postavitev izvedenca – rok za izpolnitev obveznosti – paricijski rok – začetek teka paricijskega roka – vročitev sodne odločbe – dolžina paricijskega roka
Ker je bilo dejanje storjeno v korist toženke, ki je delo naročila, nadzorovala in plačala, je pasivno legitimirana v tej pravdi. To velja tudi v primeru, če je bilo motitveno dejanje storjeno brez njene vednosti (kot zatrjuje pritožba), oziroma brez njenega odobravanja, saj se je sama kasneje mirni restituciji očitno upirala. V takšnem primeru tudi odklanjanje vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja pomeni poseg v posest. Da se toženka od dejanja ni distancirala, potrjuje tudi ravnanje v konkretnem postopku, kjer je poseg celo zagovarjala oziroma ga opravičevala.
začasna odredba – začasna mesečna preživnina – dejstva, navedena v pritožbi – predlaganje dokazov v pritožbi
Upnica predloga za izdajo začasne odredbe ni utemeljila z relevantnimi trditvami o ogroženosti otroka, niti ni navedla nujnih stroškov za svoje preživljanje in preživljanje drugih, na podlagi česar bi lahko sodišče prve stopnje zaključilo, da A. nujnih potreb s svojimi dohodki ne more v celoti pokriti.
Ker pa je to storila v pritožbi in ker je v postopku iz razmerij med starši in otroki dovoljeno navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze tudi v pritožbi, bo sodišče prve stopnje za popolno ugotovitev dejanskega stanja moralo v ponovljenem postopku obravnavati v pritožbi navedena dejstva in predložene dokaze.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085105
OZ člen 101, 190, 198, 300, 300/2. ZZZDR člen 56. ZPP člen 181, 181/1, 254, 254/3, 311, 311/1.
obogatitveni zahtevek – plačilo uporabnine – sočasnost izpolnitev – vzajemna povezanost obveznosti – ugovor non adimpleti contractus – upniška zamuda – solidarna odgovornost – nerazdelna odgovornost zakoncev – višina uporabnine – povprečna tržna najemnina – zahteva po tekočem vzdrževanju – prekoračitev trditvene podlage – zapadlost uporabnine do konca glavne obravnave – postavitev novega izvedenca – vmesni ugotovitveni zahtevek
Ugovor sočasne izpolnitve bi lahko toženca podala izključno ob tožnikovem zahtevku za izročitev stvari (stanovanja) v posest. Nikakor pa takšnega ugovora ne moreta uveljavljati pri zahtevku za povračilo koristi, ki sta jo imela z uporabo stanovanja. Dokler tožnik ne izpolni svojega dela obveznosti in ne vrne kupnine, tudi toženca nista dolžna izročiti stanovanja, kar pa ne pomeni, da ga lahko še vedno uporabljata.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – obstoj subjektivne nevarnosti – skrivanje premoženja pred upniki – sklenitev sporazuma o preživljanju zakonca
Pritožba utemeljeno opozarja, da je potrebno aktivno delovanje tožene stranke v smislu presoje verjetnosti obstoja nevarnosti upoštevati širše, upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera in ne izolirano, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, sta pravdni stranki dogovor o preživljanju, na podlagi katerega je tožena stranka upravičena do mesečne preživnine v višini 1.600,00 EUR, sklenili ravno z namenom skriti premoženje pred upniki ter jih s tem izigrati oziroma oškodovati. Kot izhaja iz navedb tožeče stranke je z istim ciljem in načinom tožeča stranka s toženo stranko sklenila tudi več pravnih poslov, na podlagi katerih je bilo vse posebno premoženje tožeče stranke, pa tudi celotni delež na njunem skupnem premoženju, prenešeno na toženo stranko, medtem ko je tožeča stranka ostala lastnica le nič vrednega premoženja.
ugotovitev lastninske pravice – ureditev zemljiškoknjižnega stanja – originarna pridobitev lastninske pravice – priposestovanje – pasivna legitimacija – imetnik pravice uporabe – dejanska raba
Ob uveljavitvi ZLNDL dne 25. 7. 1997, pravni prednik toženke, kljub temu, da je bil v zemljiški knjigi vpisan kot imetnik pravice uporabe, tega zemljišča ni uporabljal in ga ni imel v posesti. Uporabljala ga ni in ga ni imela v posesti tudi ne toženka, temveč so ga imeli v dejanski rabi lastniki stanovanj stanovanjske stavbe, tudi tožniki oziroma njihovi pravni predniki. Z uveljavitvijo ZLNDL so zato kot dejanski imetniki pravice uporabe originarno (izvorno) pridobili lastninsko pravico.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085975
OZ člen 171, 179, 360. ZPP člen 292.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine – prestajanje zapora – neugodne razmere – nezadosten prostor – deljena odgovornost – individualizacija odškodnine – merila za odmero – odmera škode po dnevih – zastaranje – začetek teka zastaranja – nepremagljive ovire – ponovna otvoritev glavne obravnave – materialno procesno vodstvo
Standard (7 m2 na zapornika), ki ga je določil Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, ima le naravo priporočila, ki ga mora država upoštevati v okviru svojih objektivnih možnosti.
Tožnik bi se svojemu duševnemu trpljenju lahko izognil, če bi opustil svojo kriminalno dejavnost, tako pa je sam prevzel tveganje, da se bo, če ga bodo organi pregona odkrili, znova znašel v zanj neugodnih razmerah v zavodu, kjer naj bi mu bile kršene njegove človekove pravice. Vprašljivo je torej, ali je tožnik upravičen do popolne odškodnine.
Tožnik se neutemeljeno sklicuje na bistveno višje odškodnine iz prakse ESČP, saj so prav po stališču navedenega sodišča odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jih prisodijo domača sodišča v postopkih po EKČP, lahko tudi za več kot polovico nižje od tistih, ki bi jih v podobnih zadevah prisodilo ESČP.
Sodišče prve stopnje je štelo, da je zastaranje tožnikove odškodninske terjatve pričelo teči že s samim prestajanjem zapora oziroma pripora. Pri tem pa ni upoštevalo, da je bila tožniku celotna nepremoženjska škoda lahko znana šele, ko je domnevna kršitev njegovih osebnostnih pravic prenehala. Poleg tega je bil tožnik zaradi odvzema prostosti vendarle v posebnem položaju, zato ni sprejemljivo stališče, da tožniku ničesar ni preprečevalo, da bi že prej zahteval pravno varstvo. Takšna pretoga razlaga sodišča glede pričetka teka zastaralnega roka nesorazmerno posega v tožnikovo pravico do odškodnine za zatrjevano škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081621
OZ člen 376. ZPP člen 216, 286b.
ne ultra alterum tantum – prosti preudarek – dokazovanje z izvedencem – pravdni uspeh – uspeh po temelju – uspeh po višini – vrednost nepremičnine – metoda enakih prodaj – metoda primerljivih prodaj – kmetijsko zemljišče – stavbno zemljišče – vrednost spornega predmeta
Pritožbeno navajanje, da je odškodninska obveznost zakonska (obveznost) ter da zato sodišče prve stopnje v zvezi z vtoževano terjatvijo ne bi smelo upoštevati (v 376. člen OZ urejenega) pravila ne ultra alterum tantum, ne drži. Določba 376. člena OZ je namreč vse od uveljavitve OZ (1. 1. 2002) do dne 22. 5. 2007, ko je začel veljati Zakon o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika (OZ-A), ki za zamudne obresti ne določa več pravila ne ultra alterum tantum (črtal je 376. člen), veljala tako za pogodbene kot (zakonske) zamudne obresti. To pa (z drugimi besedami) pomeni, da je veljala tudi za tek (zakonskih) obresti od t.i. zakonskih (oziroma neposlovnih) obligacij.
ZPP ločevanja uspeha po temelju in višini zahtevka ne pozna, dopušča pa to sodna praksa v določenih (predvsem odškodninskih) primerih, v katerih to zaradi obsežnosti dokazovanja temelja predstavlja primernejši (pravičnejši) pristop. Gre za primere, ko je predstavljalo izvajanje dokazov glede temelja pretežni, pa tudi izrazito dražji del dokaznega postopka.
Sodišče prve stopnje je pojasnilo, zakaj se je (spričo neobstoja za izdelavo zanesljive cenitve potrebnih podatkov) kljub angažiranju dveh izvedencev izkazalo, da se uporabi prostega preudarka pri ugotavljanju vrednosti nepremičnine ni moč izogniti.
starejši mladoletnik - nestrinjanje s predlogom za odreditev pripora - sklep senata za mladoletnike o odreditvi pripora - opis kaznivega dejanja
Brez konkretnega opisa dejanja je senatu za mladoletnike pritožbenega sodišča onemogočeno odločanje o tem, ali so pritožbeni očitki mladoletnikove zagovornice, ki problematizirajo obstoj zahtevanega dokaznega standarda, utemeljeni ali ne. Opis dejanja mora biti konkretiziran tako, da je mogoče preizkusiti, na kateri historični dogodek se nanaša.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zakon o duševnem zdravju - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
V novem postopku bo treba pridobiti bolj strokovno oceno, ali predstavlja duševna bolezen nasprotnega udeleženca okoliščino, ki ogroža njegovo življenje ali zdravje in življenje ali zdravje tretjih oseb, saj je le v takem primeru predlog utemeljen, ne pa če obstajajo drugi razlogi, ki sicer kažejo na sporna razmerja med nasprotnim udeležencem in svojci. Treba bo ugotoviti, ali sta zdravljenje in redno jemanje predpisanih zdravil tisti predpostavki, od katerih je odvisno, ali se bo agresivno vedenje nasprotnega udeleženca ponavljalo.
V primeru zavrnitve tožbenega zahtevka pravne posledice sodbe ne bi v ničemer zadevale pravnega položaja podizvajalca. Predlagateljica lahko na podlagi pogodbe, ki jo je sklenila z drugo tožnico od te zahteva plačilo za opravljena dela. Tudi če bi bilo v tej pravdi s sodbo ugotovljeno, da dela, ki naj bi jih opravila predlagateljica, niso bila opravljena oziroma so bila opravljena z napako, to ne bi vplivalo na njen pravni položaj v morebitni pravdi proti drugi toženki, v kateri bi predlagateljica dokazovala, da so bila dela v celoti in pravilno opravljena in bi plačilo teh del zahtevala od druge tožnice. Druga tožnica se v tem primeru ne bi mogla uspešno sklicevati na svoj lastni neuspeh v obravnavanem postopku.