nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine - strah
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo 20 letni oškodovanki (študentki arhitekture) za naslednje poškodbe: pretrganje vranice in pretrganje leve ledvice (kar je imelo za posledico odstranitev vranice in leve ledvice), pretres možganov, izliv tekočine v prsno votlino, topa poškodba trebušne slinavke, izpah osnovne falange levega palca, številne rane na obeh spodnjih okončinah, številne podplutbe po prsnem košu, trebuhu in rokah.
Iz vsebine pogodbe namreč izhaja, da je tožena stranka kot dolžnik tožeče stranke svojo terjatev odstopila tožeči stranki namesto izpolnitve. Po 1. odst. 444. čl. ZOR pa obveznost tožene stranke kot cedenta ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu in sicer do zneska odstopljene terjatve. Ker je prvostopno sodišče svojo presojo o utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke kot cesionarja zmotno oprlo na 437. čl. ZOR, ni ugotavljalo vseh odločilnih dejstev, saj ni ugotovilo, kdaj je bila cesijska pogodba sklenjena (kar je pomembno zaradi presoje pravilnosti obračuna vtoževanih zamudnih obresti), ni pa ugotalvljalo tudi obsega oziroma višine odstopljene terjatve.
ZPod člen 105, 123, 105, 123. ZOR člen 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 354, 355, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 354, 355. ZGD člen 578, 578/1, 578, 578/1.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - pravice ene stranke, če druga ne izpolni svoje obveznosti
V ZOR-u ni določbe, ki bi določala izpodbojnost pogodbe zaradi tega, ker jo ena od strank ni v celoti izpolnila. Za tak primer so določene drugačna sankcija, npr. razveza pogodbe (124. do 132. člena) ali prenehanje obveznosti (354. in 355. člen).
S tem, ko sodišče stroškovnika ni vročilo nasprotni stranki, ni storilo zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. tč. II. odst. 339. čl. ZPP. O povrnitvi stroškov sodišče odloči na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38/3, 38, 38/1, 38/2, 38/3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem - odmera
Sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe.
Skrbni in celoviti oceni vsakega izvedenega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj skladno z 8. čl. ZPP prvostopnega sodišča pritoženo sodišče v celoti pritrjuje. Pritožbena trditev o neverodostojnosti priče J.L., ker je ta v dobrih odnosih z direktorjema obeh pravdnih strank, zaradi česar je bila njegova izpovedba nevtralna, je kontradiktorna. Nevtralnost priče v sporu in s tem nezainteresiranost za izid postopka je prav tista vrlina, ki priči zagotavlja njeno verodostojnost. Če je torej navedena priča izpovedala, da ji reklamacija in kvalitativni prevzem pri končnem kupcu G. ni znano, ni razloga za dvom v verodostojnost njegove izpovedbe. Z navedeno izpovedbo pa je omajala verodostojnost samega zapisnika o reklamaciji, ki ga J.L. ni podpisal in iz katerega naj bi izhajalo, da je bil pri pregledu dobavljenega blaga navzoč.
Dopusten in veljaven je promet z delnicami tudi če niso izdane. Za veljaven prenos lastništva delnic oz. članskih pravic, zato zadostuje tudi pogodba, s katero dosedanji lastnik delnic prenese le-te na novega lastnika, seveda pod pogojem, da obstoji ustrezno kritje v osnovnem kapitalu delniške družbe.
Dolžnik za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o založitvi predujma za stroške izvršitelja nima pravnega interesa, saj tak sklep, ki založitev predujma nalaga upniku, zanj ni neugoden.
Tožena stranka ni navedla, kdaj naj bi do zatrjevanega pobota prišlo, kar je zlasti odločilno za presojo utemeljenosti obrestnega dela tožbenega zahtevka, z zaslišanjem prič pa ni mogoče nadomestiti manjkajočih trditev tožene stranke o pravno-relevantih dejstvih. Smisel dokaznega postopka je namreč dokazovanje resničnosti trditev pravdnih strank, ne pa oblikovanje trditvene podlage spora. Povezanost trditev o relevantnih dejstvih z dokazno ponudbo pa je dosledo izpeljano v 219. čl., 1. odst. 299. čl. in 1. odst. 300. čl. ZPP.
Iz kopije naloga za prenos, ki ga je upnik priložil vlogi z dne 13.6.2000 izhaja, da je predujem v višini 15.445,00 SIT plačal dne 8.6.2000 s pologom na račun, kot ga je v svojem sklepu navedlo sodišče prve stopnje. Listine v spisu potrjujejo, da je upnik predujem plačal pravočasno.
Dejstvo, da je nekdo od dedičev tistega, ki mu je bilo zaplenjeno premoženje, kasneje odkupil posamezne nepremičnine, ki so prešle v njegovo izključno last, ne izključuje zavezanca za odškodnino od plačila odškodnine dedičem po 3. odst. 145. čl. ZIKS-G in ne more odstopati od načina povrnitve dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja kot je predviden v tem členu.
Vseh dejanskih okoliščin dogodka sodišče prve stopnje ni dovolj natančno ugotovilo, zato na podlagi v sodbi ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoč zaključek, da se je tožena stranka razbremenila krivdne odgovornosti, ker je ravnala tako, kot je prav.
Dolžnik ni izpolnil splošnega pogoja za odlog izvršbe, ni izkazal verjetnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, saj v predlogu za odlog izvršbe v tej smeri ni predlagal nobenih dokazov, zato je zavrnitev njegovega predloga za odlog izvršbe, ne glede na morebitni obstoj posebno upravičenih razlogov za odlog po drugem odstavku 71. člena ZIZ, upravičena.
ZOR člen 210, 210/1, 210, 210/1. ZPPSL člen 125, 125.
izpodbijanje pravnih dejanj
Posledica uspešnega izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj so obogatitveni zahtevki. Kar je bilo izpolnjeno, je treba vrniti. Po določbi 1. odst. 210. člena ZOR je treba vrniti tisto, kar je bilo prejeto. Le če to ni mogoče, se nadomesti vrednost dosežene koristi.