CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL45382
ZZZDR člen 59, 59/1, 59, 59/1. ZTLR člen 33, 33.
sklepčnost tožbe - pasivna legitimacija
Pri določanju deležev na skupnem premoženju ne more tožnik zahtevati ugotovitev deleža na nezgrajeni nepremičnini do posamezne gradbene faze. S tožbo morajo biti zajeti vsi zemljiškoknjižni lastniki nerazdeljene nepremičnine.
Zmotno je stališče tožeče stranke, da je določba 1. odst. 374. člena ZOR z izrazom "družbene pravne osebe" zajela le tiste osebe, ki imajo v svoji kapitalski strukturi družbeni kapital. Bistvo te določbe v vsebini posla iz katerega izvirajo terjatve, torej, da izvirajo iz prometa blaga in storitev. Z izrazom "družbeno pravne osebe" je pa zakon hotel zajeti čim večji krog pravnih oseb, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prometa blaga in storitev, zlasti pa gospodarske organizacije.
Kot dokaz, da ima terjatev do tožene stranke je tožeča stranka v spis predložila račum, dopis z dne 13.11.1995 in opomin pred tožbo z dne 18.03.1996. Relevantnih trditev, s katerimi bi utemeljila obstoj terjatve, pa tožeča stranka ni postavila, čeprav se je tožena stranka branila z ugovorom, da so delavci tožeče stranke samovoljno zapustili delovišče in s tem smiselno trdila, da delo ni bilo opravljeno. Tožeča stranka je tista, ki bi morala navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek in v zvezi z zatrjevanimi dejstvi predlagati dokaze.
Do odločitve o glavni razdelitvi terjatve stečajnih upnikov še ne dospejo v plačilo. Dajatveni del tožbenega zahtevka je zato treba kot nedospelega zavrniti.
ugovor dolžnika - verodostojna listina - obrazložitev ugovora
Ker je dolžnik v ugovoru navedel dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložil tudi dokaze, je takšen ugovor treba šteti za obrazložen in postopek nadaljevati kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Če je bila izvršba dovoljena na podlagi začasne odredbe, katere veljavnost je bila omejena do pravnomočno končanega pravdnega postopka, lahko izvršilno sodišče v skladu s 1. odst. 76. člena ZIZ tudi po uradni dolžnosti ustavi izvršbo. Z dnem, ko je bil pravnomočno končan pravdni postopek, so prenehali učinki začasne odredbe, s tem pa je nastal položaj, kot je v primeru, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen.
začasna odredba pravdnima strankama o preživljanju skupnih mladoletnih otrok - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki 2. odst. 339. čl. ZPP je podana, kadar odloča o predlogu stranke za izdajo začasne odredbe med postopkom v zakonskih sporih in postopkom iz razmerij med starši in otroki sodnik posameznik, ne pa senat.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da so sodediči tisti, ki morajo dokazovati sporna dejstva v zvezi z velikostjo dednega deleža ostalih dedičev. Če sodediči trdijo, da nujnemu dediču nujni delež ne gre, ker ga je prejel že z darili, uveljavljajo zahtevo, naj se mu vračunajo darila. Če nujni dedič tega ne priznava, so sodediči tisti, ki morajo vračunavanje dokazovati, saj je njihova pravica manj verjetna.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka od tožnice prejela znesek 100.000,00 DEM, tožena stranka pa ni niti zatrjevala, na kakšni podlagi je upravičena prejeti znesek obdržati (tožena stranka je ves čas postopka zatrjevala, da zneska 100.000,00 DEM ni prejela), je pravilno odločilo, da je tožena stranka znesek 100.000,00 DEM prejela glede na podlago, ki se ni uresničila (prodajna pogodba po ugotovitvi sodišča prve stopnje ni bila sklenjena), zaradi česar je skladno z določilom četrtega odstavka 210. člena ZOR dolžna prejeta denarna sredstva vrniti tožnici.
Po našem pravu velja domneva o tem, da osebe, poklicane k dedovanju, dediščino sprejemajo, vendar je mogoče to domnevo spodbiti, med drugim tudi z izjavo o odpovedi dediščini. Takšno izjavo lahko poda dedič do konca zapuščinske obravnave (1. odstavek 133. člena ZD). Pravna posledica odpovedi dediščine pa je, da se šteje, kakor da odpovedujoči sploh ni postal dedič (4. odstavek 133. člena ZD). Dedič, ki se je odpovedal dedišču, ni odgovoren za zapustnikove dolgove (2. odstavek 142. člena ZD).
Zamudne obresti od denarnih prejemkov, do katerih so upravičeni delavci, niso privilegirane terjatve po drugem odstavku 160. člena ZPPSL. Omenjeno zakonsko določilo izčrpno našteva, katere terjatve imajo enak pravni položaj kot stroški stečajnega postopka (oziroma postopka prisilne poravnave), zato naštetim vrstam terjatev ni mogoče dodajati še drugih vrst terjatev.
V krog dedičev denacionaliziranega premoženja po pokojnem upravičencu, kateremu je bilo premoženje vrnjeno, se presoja po trenutku, ko je odločba o denacionaliaciji postala pravnomočna.
ZIP člen 55, 55a, 55a/1, 55a/2, 55, 55a, 55a/1, 55a/2. ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2, 53, 53/1, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2.
ugovor - uporaba zakona - dokaz
Dolžnik je ugovor proti sklepu o izvršbi vložil dne 7.10.1998, to je v času veljavnostni nekdanjega ZIP. Zato je potrebno pri odločanju o ugovoru uporabi določbe ZIP in ne dolčbe ZIZ. Dolžnik, ki je vložil svoj ugovor v času veljavnosti tedanjega ZIP, ni bil dolžan predložiti dokazov za svoje ugovorne trditve. Zato je prvostopno sodišče odločilo pravilno, ko je ugovoru, čeprav ni bil podprt z dokazi ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba ter odločilo, da se postopek nadajuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Če tožnik v tožbi ne navede vrednosti spornega predmeta, se s tem odreče pravici do vložitve revizije. ZPP ne vsebuje določbe, ki bi tožencu v takem primeru preprečevala zahtevati ugotovitev vrednosti spornega predmeta, če ima interes zagotoviti si možnost vložiti revizijo. Ker v obravnavanem spisu ni podatka o tem, da bi toženec tako zahtevo uveljavil, mu ZPP ne daje podlage, da bi vložil revizijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL45491
ZNP člen 114, 114.
začasna odredba
V nepravdnem postopku je mogoče pri urejanju razmerij med solastniki izdati začasno odredbo na predlog kateregakoli od udeležencev, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike (114. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Če je torej celo v nespornem (nepravdnem) postopku dana možnost kateremukoli udeležencu, da zahteva začasno regulacijo razmerja, ni razloga, da ne bi bila ta možnost, ob izpolnjenosti enakih pogojev za ukrepanje sodišča, dana tudi strankam pravdnega postopka.
izpraznitev stanovanja - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje sodne poravnave - najemna pogodba
Dolžničino zatrjevanje prenehanja izvršilnega naslova, to je razveljavitev sodne poravnave, je zmotno, saj s pritožbo ni mogoče razveljaviti sodne poravnave, ampak je potrebna toža za njeno razveljavitev, vložitve take tožbe pa dolžnica ne zatrjuje.
Izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe po določbi tretjega odstavka 38. člena ZIZ ni vezana na primer, ko upnik v postavljenem mu roku ne predloži sodišču potrdila o plačilu predujma, temveč na primer, ko upnik v roku ne da (plača) predujma.
Ker je sodišče prve stopnje vročilo obvestilo o došli pošiljki toženi stranki na bližnjo gostilno, kjer se občasno zadržuje, niso podani pogoji, da bi sodišče štelo, da je bila tožba vročena po 142., 140. in 141. členu ZPP.
Obvezna sestavina najemne pogodbe je tudi navedba imena in priimka oseb, ki bodo skupaj z najemnikom uporabljali stanovanje (2. alinea 1. odstavka 41. člena SZ). Če oseba, ki je ožji družinski član, v smislu 6. člena SZ ni navedena v najemni pogodbi, lastnik stanovanja pa je z njenim bivanjem v stanovanju seznanjen, potem to dejstvo samo po sebi ni razlog za zavrnitev zahteve uporabnika stanovanja iz 6. člena SZ, da sklene lastnik stanovanja po smrti najemnika z njim najemno pogodbo v smislu 56. člena SZ.