začetek stečajnega postopka - začetek in zaključek stečajnega postopka - prenehanje delovnega razmerja
Če ima stečajni dolžnik ob začetku stečajnega postopka zaposlene delavce, jim je treba pred zaključkom stečajnega postopka izdati odločbe o prenehanju delovnega razmerja.
Tistega upnika ali koga drugega, ki najkasneje na razdelitvenem naroku izpodbija terjatev drugega upnika, sodišče, če je odločitev o poplačilu odvisna od spornih dejstev, napoti, naj v določenem roku začne pravdo.
Do odločitve o glavni razdelitvi terjatve stečajnih upnikov še ne dospejo v plačilo. Dajatveni del tožbenega zahtevka je zato treba kot nedospelega zavrniti.
ZOR člen 154, 173, 177, 189, 200, 154, 173, 177, 189, 200.
odškodnina za premoženjsko škodo - odškodnina za negmotno škodo - vzročna zveza
Sodišče prve stopnje je zmotno ugotavljalo vzročno zvezo med ugotovljenimi oz. s strani izvedenca diagnosticiranimi poškodbami tožeče stranke in njenimi sedanjimi težavami. Sodišče bi moralo ugotoviti, ali je podana pravno relevantna vzročna zveza med škodnim dogodkom (padec) in nastalo škodo. V skladu z določbo 173. člena ZOR se šteje, da škoda izvira iz nevarne stvari, če ni nasprotnega dokaza, da ta ni bila vzrok nastanka škode, kar pa mora dokazati imetnik nevarne stvari. Tožena stranka bi torej morala (tudi glede škode po 15.7.1996) dokazati, da je le-ta nastala izključno zaradi ravnanja oškodovanke ali koga tretjega, ki ga ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti (določilo drugega odstavka 177. člena ZOR). Le v primeru, da bi tožena stranka dokazala, da so podane okoliščine iz drugega odstavka 177. člena ZOR bi bila odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Dejstvo, da izvedenec ne more ugotoviti natančnega medicinskega vzroka za vse (sicer objektivno ugotovljene) oškodovankine težave pa nikakor ne more iti v breme tožeče stranke. Bistveno je le ali obstaja vzročna zveza med škodnim dogodkom (zdrs in padec na koleno) ter škodo.
Navajanje še novih spornih dejstev v pritožbi proti sklepu, s katerim je sodišče stranko zapuščinskega postopka napotilo na pravdo zaradi ugotovitve spornega dejstva, od katerega je odvisna kakršna pravica strank, ni razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa. Takšna sporna dejstva bo stranka lahko uveljavljala s tožbo v isti pravdi.
Dolžnik ni predložil seznama svojega premoženja in ni prišel na narok zaradi zaslišanja o premoženju, zato je bila izrečena denarna kazen v znesku 100.000,00 SIT. Odločitev o kazni je skladna z okoliščinami zadeve, predvsem s težo kršitve oziroma neupoštevanja odločitev sodišča, zaradi česar je ovirano opravljanje izvršbe.
ZOR člen 154, 189, 200, 200/1, 200/2, 154, 189, 200, 200/1, 200/2. ZPP člen 52, 52/2, 52, 52/2.
krajevna pristojnost - pristojnost za spore - odškodnina za premoženjsko škodo - odškodnina za negmotno škodo - odmera
1. Obravnavana škoda je nastala zaradi hude telesne poškodbe (zlom desne koželjice), zato je v skladu s citirano določbo pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oz. začasno prebivalšče. Bistvena kršitev določb postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana 2. Ugovor pobota, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, se ne more uveljavljati v pritožbi. Pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje pobotne izjave, ki mora biti izrecna in nedvoumna, ni podal, ampak je le zatrjeval, da je tožnica dvignila 600.000,00 SIT z žiro računa ter odpeljala avtomobil v vrednosti 20.500,00 DEM. Takšne navedbe niso pobotna izjava, zato tudi toženčevega ugovora pobota v pritožbi ni mogoče upoštevati. 3. Sodišče prve stopnje mora ugotoviti ali je tožnici zatrjevana premoženjska škoda (izgubljeni dobiček) dejansko nastala in ali je izguba dobička v vzročni zvezi s toženčevim škodljivim ravnanjem oz. poškodbo.
Če tožnik v tožbi ne navede vrednosti spornega predmeta, se s tem odreče pravici do vložitve revizije. ZPP ne vsebuje določbe, ki bi tožencu v takem primeru preprečevala zahtevati ugotovitev vrednosti spornega predmeta, če ima interes zagotoviti si možnost vložiti revizijo. Ker v obravnavanem spisu ni podatka o tem, da bi toženec tako zahtevo uveljavil, mu ZPP ne daje podlage, da bi vložil revizijo.
Zmotno je stališče tožeče stranke, da je določba 1. odst. 374. člena ZOR z izrazom "družbene pravne osebe" zajela le tiste osebe, ki imajo v svoji kapitalski strukturi družbeni kapital. Bistvo te določbe v vsebini posla iz katerega izvirajo terjatve, torej, da izvirajo iz prometa blaga in storitev. Z izrazom "družbeno pravne osebe" je pa zakon hotel zajeti čim večji krog pravnih oseb, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prometa blaga in storitev, zlasti pa gospodarske organizacije.
Pri dovolitvi izvršbe na dolžnikovo pokojnino mora biti določena omejitev, da se opravi predlagani rubež tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače.
Zamudne obresti od denarnih prejemkov, do katerih so upravičeni delavci, niso privilegirane terjatve po drugem odstavku 160. člena ZPPSL. Omenjeno zakonsko določilo izčrpno našteva, katere terjatve imajo enak pravni položaj kot stroški stečajnega postopka (oziroma postopka prisilne poravnave), zato naštetim vrstam terjatev ni mogoče dodajati še drugih vrst terjatev.
Iz izreka sodbe je razvidno, da je tožeča stranka z zahtevkom le delno uspela. Zato je odločitev sodišča prve stopnje povsem v skladu z 2. odst. 154. člena Zakona o pravdnem postopku, ki določa, da v primeru delne zmage v pravdi, sodišče lahko odloči glede na doseženi uspeh, da trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Če bi tožeča stranka tožbo glede plačanega dela glavnice umaknila takoj, ko je zvedela, da je bil del zahtevka izpolnjen, bi sodišče prve stopnje lahko toženi stranki naložilo, da plača tudi tožnikove pravdne stroške. Vendar tožeča stranka tega, niti na naroku dne 07.07.1999, ni storila.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da so sodediči tisti, ki morajo dokazovati sporna dejstva v zvezi z velikostjo dednega deleža ostalih dedičev. Če sodediči trdijo, da nujnemu dediču nujni delež ne gre, ker ga je prejel že z darili, uveljavljajo zahtevo, naj se mu vračunajo darila. Če nujni dedič tega ne priznava, so sodediči tisti, ki morajo vračunavanje dokazovati, saj je njihova pravica manj verjetna.
Ni podlage za odškodninsko odgovornost države, ker manjka element protipravnosti, če sodni svet ne predlaga kandidata za sodnika zaradi tega, ker je nepravilno razlagal določila ZSS.
ZIP člen 55, 55a, 55a/1, 55a/2, 55, 55a, 55a/1, 55a/2. ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2, 53, 53/1, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2.
ugovor - uporaba zakona - dokaz
Dolžnik je ugovor proti sklepu o izvršbi vložil dne 7.10.1998, to je v času veljavnostni nekdanjega ZIP. Zato je potrebno pri odločanju o ugovoru uporabi določbe ZIP in ne dolčbe ZIZ. Dolžnik, ki je vložil svoj ugovor v času veljavnosti tedanjega ZIP, ni bil dolžan predložiti dokazov za svoje ugovorne trditve. Zato je prvostopno sodišče odločilo pravilno, ko je ugovoru, čeprav ni bil podprt z dokazi ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba ter odločilo, da se postopek nadajuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL45491
ZNP člen 114, 114.
začasna odredba
V nepravdnem postopku je mogoče pri urejanju razmerij med solastniki izdati začasno odredbo na predlog kateregakoli od udeležencev, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike (114. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Če je torej celo v nespornem (nepravdnem) postopku dana možnost kateremukoli udeležencu, da zahteva začasno regulacijo razmerja, ni razloga, da ne bi bila ta možnost, ob izpolnjenosti enakih pogojev za ukrepanje sodišča, dana tudi strankam pravdnega postopka.
Zapuščinsko sodišče lahko le v primeru soglasja dedičev le-te zaveže k plačilo v zapuščino prijavljene in s strani dedičev priznane terjatve. Če takega soglasja ni, lahko upnik svoja upravičenja uveljavlja le v pravdi.
pravdna sposobnost - sposobnost biti stranka - procesna sposobnost
Otroku, ki je dopolnil 15 let, in je sposoben razumeti pomen in pravn posledice svojih dejanj, posebna določba Zakona o pravdnem postopku v postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki podeljuje sposobnost samostojno opravljati procesna dejanja v postopkih, v katerih je legitimiran kot pravdna stranka.