ZP člen 58, 59, 60, 58, 59, 60. ZLPP člen 1, 1. ZGD člen 449, 499/3, 578, 578/2, 449, 499/3, 578, 578/2.
razrešitev direktorja - odpravnina
Določbe 3. odstavka 449. člena ZGD se uporabljajo neposredno. Zato je direktor upravičen do odpravnine zaradi razrešitve iz neutemeljenih razlogov, čeprav pogodba o zaposlitvi ni vsebovala določbe o pravici do odpravnine za tak primer.
Niti ZPP niti ZIZ ne določata, da mora stranka, ki založi predujem za izvršilne stroške, dokazilo o tem poslati sodišču. Po 3. odst. 38. člena ZIZ je ustavitev izvršbe izrecno predvidena le v primeru, če predujem v danem roku ni bil plačan oziroma doplačan.
začetek stečajnega postopka - začetek in zaključek stečajnega postopka - prenehanje delovnega razmerja
Če ima stečajni dolžnik ob začetku stečajnega postopka zaposlene delavce, jim je treba pred zaključkom stečajnega postopka izdati odločbe o prenehanju delovnega razmerja.
ZOR člen 941, 941. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/2, 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/2.
spor majhne vrednosti - odločilna dejstva - odgovornost cestnega podjetja - krivdna odgovornost - zavarovanje
Tožeča stranka - oškodovanec zahteva neposredno od tožene stranke - zavarovalnice povrnitev škode, ki naj bi jo utrpela zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec - cestno podjetje (1. odst. 941. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih). Odločilna dejstva v tem sporu so torej dejstva, povezana z obstojem odškodninskega razmerja med tožnikom in odgovorno osebo - cestnim podjetjem (škodni dogodek, škoda, vzročna zveza in odškodninska odgovornost) ter dejstva, povezana z zavarovalnim (kritnim) razmerjem med zavarovalnico in odgovorno osebo kot. npr. morebitna pogodbena izključitev odgovornosti tožene stranke.
ZD člen 163, 170, 170/3, 163, 170, 170/3. ZPP člen 124, 126, 126/4, 124, 126, 126/4.
zapisnik - javna listina
Zapisnik so podpisale stranke, ki so bile navzoče, sodnik in zapisnikar (3. odst. 170. čl. ZD). Pritožnik zapisniku ni ugovarjal niti ni odklonil njegovega podpisa (124. čl. in 4. odst. 126. čl. ZPP, v zvezi s 163. čl. ZD). Tak zapisnik je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, torej poteka naroka in izjav, danih na njem. Iz vsebine tega zapisnika pa ne izhaja, da bi pritožnik ne imel možnosti sodelovanja na naroku.
Če tožnik toži na vrnitev denarja, ki ga ima toženec brez pravne podlage, gre za premoženjski zahtevek civilne narave - ne glede na to, da je tožena stranka država.
Če ima tožnik - zavarovanec - težave zaradi stanja gibal pri oblačenju in slačenju, predvsem pri obuvanju nogavic in zavezovanju čevljev, ter pri negi nohtov na nogi, ostale osnovne življenjske potrebe, določene v 148. členu ZPIZ, pa lahko opravlja sam, ni upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo.
ZIZ člen 56, 56. ZPP člen 95, 95/1, 95/1-2, 98, 98/4, 95, 95/1, 95/1-2, 98, 98/4.
pooblastilo - obseg pooblastila - ugovor - pravočasnost
Odvetnica je predložila pooblastilo, s katerim jo je dolžnik pooblastil za zastopanje v zadevi N. Gre za nepravdno zadevo zaradi razdružitve premoženja med dolžnikom in njegovo bivšo ženo. Takšno pooblastilo ne velja tudi za zastopanje v tej izvršilni zadevi, saj ne gre za izvršbo, ki bi sledila nepravdnemu postopku in bi zato odvetnik s sicer neomejenim pooblastilom lahko zahteval tudi izvršbo oziroma opravljal vsa dejanja v tem postopku (2. tč. 1. odst. 95. čl. ZPP). Ugovor, da listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni verodostojna listina in da stranki nista v medsebojnem razmerju, ni ugovor, ki bi bil dovoljen po preteku roka.
spolni napad na osebo, mlajšo od štirinajst let - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja
Glede na spremembe Kazenskega zakonika, ki so zajele kaznivi dejanji spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let in kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja s pomaknitvijo starostne meje od 14 na 15 let, ni moč zaključiti, da so te spremembe v nastalem položaju milejše za obtoženca. Tudi ne z vidika njegovega celotnega pravnega položaja. Glede na čas trajanja kaznivega dejanja spolnega napada na otroka iz tretjega odstavka 183. člena KZ (od začetka junija 1990 do 24.1.1993) in zagroženo kazen, ki je strožja kot pri drugem kaznivem dejanju, so v konkretnem primeru določbe KZ, ki so veljale pred nakazanimi spremembami, za obtoženca milejše. V primeru uporabe novega zakona bi se namreč obtoženčevo dejanje po strožji določbi tretjega odstavka 183. člena KZ nadaljevalo tudi v času od 24.1.1993 do 24.1.1994.
ZDSS člen 17, 17/2, 17, 17/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
sklep o popravi - obrazložitev sklepa
Če sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovi, da je vloga pomanjkljiva, ker iz nje ni razvidno, kakšno pravno sredstvo ter zoper katero sodno odločbo želi tožnica uveljavljati, v sklepu pa ne navede, v čem so te pomanjkljivosti, gre za neobrazložen sklep, ki ga ni mogoče preiskusiti.
Ugotovitev o tem, kdaj je tožnik izvedel za posamezno obliko škode, sodba sodišča prve stopnje nima, ker izhaja iz izhodišča, da je odškodninski zahtevek tožnika v celoti zastaral.
Za izvršilno sodišče velja strogo formalno legalitetno načelo: izvršilno sodišče se pri izdaji sklepa o izvršbi ne sme spuščati v preizkus zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, ki je podlaga za izvršbo, temveč je vezano nanj, saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo ponovno odločanje o že razsojeni stvari.
ZST člen 4, 4/1, 4/2-1. ZPP člen 325, 326, 327, 332.
oprostitev plačila sodne takse - sklep
Ker učinkuje sklep o oprostitvi plačila sodnih taks od takrat, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev (1. odst. 14. čl. ZST), je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila takse za tožbo. O predlagani oprostitvi za vse nadaljnje taksne obveznosti v postopku, pa bo treba odločiti z dopolnilnim sklepom (332. čl. v zvezi s 325. - 327. čl. ZPP).
Med trajanjem prekvalifikacije so delavcu invalidu pravice iz delovnega razmerja mirovale, zato je delodajalec dolžan po končani prekvalifikaciji vzeti delavca nazaj na delo. Zaključek delovne knjižice je bil potreben le zato, ker mu je v času prekvalifikacije nadomestilo plače in tudi vse prispevke in davke plačevala takratna Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Le delodajalec, ki zaposluje manj kot pet delavcev, ni dolžan delavcu invalidu ponovno vzpostaviti delovnega razmerja po končani prekvalifikaciji, saj je 2. odstavek 140. člena ZPIZ (1992) določil izjemo od načela trajnosti zaposlitve delovnega invalida. Ta določba razbremenjuje obveznosti do delovnih invalidov tistega delodajalca, ki zaposluje manj kot pet delavcev, če za invalida ni dela, na katero bi ga bilo mogoče razporediti.