pogodba - razlaga pogodbe - razlaga nejasnih določil v pogodbi
Vprašanje, h kateremu dolgu je tožena stranka pristopila, nujno potrebno presojati skladno z interpretacijskim pravilom 2. odst. 99. člena ZOR, po katerem se pri razlagi spornih določil pogodbe ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, pač pa je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot to glede na okoliščine sklenjene pogodbe ustreza kavzi pogodbe. Teh okoliščin prvostopno sodišče ni presojalo v smislu ugotavljanja vsebine v dogovoru skupno izražene volje pravdnih strank. Pritrditi je zato pritožniku, da bi bil dogovor o poravnavi neobstoječe obveznosti glede na interpretacijo dogovora, kot jo je podalo prvostopno sodišče, povsem brezpredmeten in nepotreben.
Dolžnik ima pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, kadar je izdana zanj neugodna odločba. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje zaradi utesnitve predloga za izvršbo odločilo, da se izvršba delno ustavi. Ugodnejšega sklepa dolžnik v tej fazi izvršilnega postopka ne more doseči, zato zanj izpodbijani sklep ne pomeni neugodne odločitve.
Ker upnik v pritožbi sam priznava, da predujma ni založil, je odločitev sodišča prve stopnje povsem pravilna, saj je sankcija za neplačilo predujma izrecno določena v 3. odst. 38. čl. ZIZ.
Ker je sporazum o delitvi zapuščine pogodba obligacijskega prava in ker ima, če je vnešen v izrek sklepa o dedovanju, učinek sodne poravnave, veljajo za njegovo izpodbijanje enaka določila, kot za izpodbijanje sodne poravnave.
Pritrditi je stališču prvostopnega sodišča, da bi morala pritožnica v predlogu za obnovo postopka navesti tudi "okoliščine, iz katerih bi izhajalo, zakaj podatkov, ki so navedeni v dopisu družbe Igra d.o.o., od te družbe brez svoje krivde ni mogla pridobiti že med prejšnjim postopkom."
Glede izgubljenega dobička že po sami njegovi naravi ni mogoče predložiti neposrednega dokaza. Dokazovati ga je mogoče le tako, da se predložijo dokazi o dobičku v obdobju, ki kar najbolj ustreza obdobju, v katerem naj bi bil zatrjevani dobiček ustvarjen, a ni bil.
Določilo 106. čl. je namenjeno realizaciji terjatve, zlasti v zvezi z zavarovanjem še nezapadlih občasnih dajatev, v fazi oprave izvršbe, zato sodišče na podlagi tega določila ne more dovoliti izvršbe občasnih, še nezapadlih dajatev.
zavarovanje - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - seznam zaostalih obveznosti dolžnika - ugovor
Po 2. točki 17. člena ZIZ je izvršilni naslov tudi seznam zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda pristojni davčni organ. Zoper sklep o zavarovanju z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, ki je izdan na podlagi takega seznama, je mogoče vložiti ugovor iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zakon pa jih primeroma navaja v 55. členu ZIZ. Temelja in višine obveznosti, kot je opredeljena v izvršilnem naslovu, pa izvršilno sodišče ne more preverjati, saj je na vsebino izvršilnega naslova vezano.
ZOR člen 122, 122/1, 122/2, 132, 132/3, 488, 488/1, 488/1-3, 122, 122/1, 122/2, 132, 132/3, 488, 488/1, 488/1-3.
jamčevanje za napake - učinki pogodbe - izpolnitev
Če je pogodba razdrta veljajo v skladu z določbo 3. odstavka 132. člena ZOR (če imata obe stranki pravico zahtevati vrnitev danega) za vzajemno vračanje pravila, ki veljajo za izpolnitev dvostranskih pogodb. Uporabiti je torej treba določbo 122. člena ZOR, po kateri nobena stranka ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti. Tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ugovora v tej smeri ni podala. Ker sodišče prve stopnje omenjeni ugovor upošteva le, kadar ga prizadeta stranka uveljavi in ne po uradni dolžnosti, je bila odločitev sodišča ob izdaji izpodbijane sodbe pravilna. Vendar pa je tožena stranka v pritožbi podala ugovor neizpolnitve; zatrjuje namreč, da ji je sodišče prve stopnje naložilo vrnitev prejetega; tožniku pa ni naložilo vrnitve tistega, kar je po razdrtju pogodbe obdržal sam. Takšen ugovor tožene stranke predstavlja novo dejstvo, ki ga v skladu z določbo prvega odstavka 352. člena ZPP/77 pritožnica lahko navaja.
Okrožno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča, ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, ki ga lahko poda najkasneje v odgovoru na tožbo, pa do razpisa glavne obravnave. Tožena stranka, ki je na tožbo odgovorila, ugovora nepristojnosti ni podala. Ker je z vročitvijo tožbe v odgovor faza predhodnega preizkusa tožbe končana, se okrožno sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za stvarno nepristojno.
Od zneska, prisojenega kot odškodnina za nepremoženjsko škodo tečejo zakonite zamudne obresti od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje, ne pa že od izteka 14-dnevnega roka po vložitvi zahteve za plačilo odškodnine pred vložitvijo tožbe.
Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem pristal na njegovo neposredno izvršljivost in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.
Če toženec zatrjuje, da mu je tožnik odvzel posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja (ugovor viciozne posesti), mora sodišče pri odločanju o ugovoru upoštevati tako relativni (30 dni od dneva, ko se je izvedelo za motenje in storilca) kot tudi absolutni rok (eno leto od dneva, ko je motenje nastalo).
ZPPSL (v 1. odstavku 93. člena) jasno in izrečno določa, da je predujem namenjen za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka (ne pa morebiti za kritje stroškov, ki naj bi nastali z vodenjem same začetne faze stečajnega postopka). Zato ga je tudi treba tako (in ne širše) razlagati. Edini strošek, ki je povezan z začetkom stečajnega postopka, pa je strošek objave oklica o začetku v uradnem listu.
Če je izvedenec cestno prometne stroke na podlagi spisovnih podatkov ugotovil, da posamezne poškodbe na avtomobilu, ki je bil poškodovan v fingirani prometni nesreči, niso mogle nastati, in je lažni prikaz sledov avtomobilskih delov pripisan ravnanju obeh obdolžencev, mu ni mogoče uspešno očitati pristranskosti.
Odmena za uporabo tuje stvari se lahko odmeri v sodnem postopku šele, ko se ugotovi okoriščanje in na drugi strani prikrajšanje zaradi nemožnosti uporabe svoje stvari.
Če je obsojeni šele po preteku roka za pritožbo izpolnil posebni pogoj, in izpolnitev tudi dokazal, se lahko sodba o preklicu razveljavi in postopek za preklic ustavi.
Za izkaz intervencijskega interesa ne zadošča goli gospodarski interes. Treba je namreč izkazati pravni interes, ki mora biti zasnovan v pravnem razmerju med intervenientom in stranko iz glavne pravde. Pri najemni pogodbi, ki je sklenjena pod odložnim pogojem, se šteje, da najemno razmerja že obstaja, da pa še ni spolnitvenega zahtevka. Najemna pogodba, ki je sklenjena za določen čas, preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena, in to neodvisno od dogovorjenega odloga.
V načelu poravnava, ki jo sklene z oškodovancem eden od solidarnih dolžnikov, nima pravnega učinka proti tistim, ki niso sodelovali pri sklenitvi. Sodolžnik pa jo lahko sprejme, če ni omejena samo na dolžnika, s katerim je sklenjena.