Okrožno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča, ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, ki ga lahko poda najkasneje v odgovoru na tožbo, pa do razpisa glavne obravnave. Tožena stranka, ki je na tožbo odgovorila, ugovora nepristojnosti ni podala. Ker je z vročitvijo tožbe v odgovor faza predhodnega preizkusa tožbe končana, se okrožno sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za stvarno nepristojno.
Upnikove vloge z dne 06.03.2000 po vsebini ni moč obravnavati kot nov predlog za izvršbo, zato upniku ni moč naložiti plačila sodne takse za predlog za izvršbo.
sklep o izvršbi - zamudne obresti - izvršilni naslov
V skladu s prvim odstavkom 17. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Če v izvršilnem naslovu dolžnikoma ni naloženo tudi plačilo zakonitih zamudnih obresti od pravdnih stroškov, upnik zanje nima izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi zoper njiju lahko predlagal izvršbo.
zavarovanje - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - seznam zaostalih obveznosti dolžnika - ugovor
Po 2. točki 17. člena ZIZ je izvršilni naslov tudi seznam zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda pristojni davčni organ. Zoper sklep o zavarovanju z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, ki je izdan na podlagi takega seznama, je mogoče vložiti ugovor iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zakon pa jih primeroma navaja v 55. členu ZIZ. Temelja in višine obveznosti, kot je opredeljena v izvršilnem naslovu, pa izvršilno sodišče ne more preverjati, saj je na vsebino izvršilnega naslova vezano.
Sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene predvidoma nastalih stroškov, kar je sodišče prve stopnje storilo in svojo oceno tudi primerno obrazložilo. Upnik s pritožbo ne izpodbija utemeljenosti ali višine posameznih konkretnih postavk predvidenih stroškov izvršbe, temveč pavšalno oporeka pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje. Upnikova dolžnost, da vnaprej založi predujem za stroške za opravo izvršbe, je jasno določena v zakonu (2. odst. 38. čl. ZIZ), zato so vsa pritožbena izvajanja o obremenitvi za upnika ter negotovosti uspeha rubeža pravno neupoštevna.
Le z navedbo, da bodo njegove trditve znale potrditi priče, katerih imena bo dolžnik sporočil naknadno, dolžnik ni zadostil zahtevi iz drugega odstavka 53. člena ZIZ, saj bi moral priče navesti poimensko. Njegov ugovor je zato neobrazložen in s tem neutemeljen.
Če je ugovor zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo neutemeljen, o njem ne odloči sodišče prve stopnje, ampak ga pošlje sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Toženec utemeljeno izpodbija prisojo odškodnine za drugotožničin strah za moža. ZOR namreč ne priznava denarne odškodnine za strah za drugega, ki vsebinsko predstavlja škodo zunanjega izvora, oziroma škodo posrednega oškodovanca. Poseg zoper neposrednega oškodovanca se lahko reflektira kot škoda na drugih le v primerih iz 201. čl. ZOR, torej kot duševne bolečine ožjih družinskih članov, če nekdo umre ali v primeru posebno težke invalidnosti, medtem ko 200. čl. ZOR ureja le škodo lastnega izvora. Drugotožnici bi torej šla denarna odškodnina za to obliko škode, le če bi utrpela strah zase, kar pa v tožbi niti ni bilo zatrjevano.
Od zneska, prisojenega kot odškodnina za nepremoženjsko škodo tečejo zakonite zamudne obresti od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje, ne pa že od izteka 14-dnevnega roka po vložitvi zahteve za plačilo odškodnine pred vložitvijo tožbe.
Ker upnik v pritožbi sam priznava, da predujma ni založil, je odločitev sodišča prve stopnje povsem pravilna, saj je sankcija za neplačilo predujma izrecno določena v 3. odst. 38. čl. ZIZ.
V postopku v sporu majhne vrednosti (začetem s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine) bi sodišče prve stopnje upnika (tožečo stranko) takrat, ko mu je vročilo ugovor dolžnika (tožene stranke), moralo opozoriti, da lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le še v eni pripravljalni vlogi, ki jo lahko vloži v osmih dneh. Ker tega ni storilo, je ravnalo nepravilno, ko dejstev in dokazov, navedenih v pripravljalni vlogi tožeče stranke, ni upoštevalo, ker naj bi bila vloga vložena prepozno.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je ugovor dolžnika obrazložen, saj je iz vsebine navedb jasno, da se dolžnik upira izpolnitvi upnikove terjatve in v dokaz zatrjevanih dejstev predlaga svoje zaslišanje.
V načelu poravnava, ki jo sklene z oškodovancem eden od solidarnih dolžnikov, nima pravnega učinka proti tistim, ki niso sodelovali pri sklenitvi. Sodolžnik pa jo lahko sprejme, če ni omejena samo na dolžnika, s katerim je sklenjena.
Za izkaz intervencijskega interesa ne zadošča goli gospodarski interes. Treba je namreč izkazati pravni interes, ki mora biti zasnovan v pravnem razmerju med intervenientom in stranko iz glavne pravde. Pri najemni pogodbi, ki je sklenjena pod odložnim pogojem, se šteje, da najemno razmerja že obstaja, da pa še ni spolnitvenega zahtevka. Najemna pogodba, ki je sklenjena za določen čas, preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena, in to neodvisno od dogovorjenega odloga.
Odmena za uporabo tuje stvari se lahko odmeri v sodnem postopku šele, ko se ugotovi okoriščanje in na drugi strani prikrajšanje zaradi nemožnosti uporabe svoje stvari.
ZPPSL (v 1. odstavku 93. člena) jasno in izrečno določa, da je predujem namenjen za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka (ne pa morebiti za kritje stroškov, ki naj bi nastali z vodenjem same začetne faze stečajnega postopka). Zato ga je tudi treba tako (in ne širše) razlagati. Edini strošek, ki je povezan z začetkom stečajnega postopka, pa je strošek objave oklica o začetku v uradnem listu.
Če je obsojeni šele po preteku roka za pritožbo izpolnil posebni pogoj, in izpolnitev tudi dokazal, se lahko sodba o preklicu razveljavi in postopek za preklic ustavi.
Če toženec zatrjuje, da mu je tožnik odvzel posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja (ugovor viciozne posesti), mora sodišče pri odločanju o ugovoru upoštevati tako relativni (30 dni od dneva, ko se je izvedelo za motenje in storilca) kot tudi absolutni rok (eno leto od dneva, ko je motenje nastalo).
Če je izvedenec cestno prometne stroke na podlagi spisovnih podatkov ugotovil, da posamezne poškodbe na avtomobilu, ki je bil poškodovan v fingirani prometni nesreči, niso mogle nastati, in je lažni prikaz sledov avtomobilskih delov pripisan ravnanju obeh obdolžencev, mu ni mogoče uspešno očitati pristranskosti.