Določilo 106. čl. je namenjeno realizaciji terjatve, zlasti v zvezi z zavarovanjem še nezapadlih občasnih dajatev, v fazi oprave izvršbe, zato sodišče na podlagi tega določila ne more dovoliti izvršbe občasnih, še nezapadlih dajatev.
Ker je sporazum o delitvi zapuščine pogodba obligacijskega prava in ker ima, če je vnešen v izrek sklepa o dedovanju, učinek sodne poravnave, veljajo za njegovo izpodbijanje enaka določila, kot za izpodbijanje sodne poravnave.
Od zneska, prisojenega kot odškodnina za nepremoženjsko škodo tečejo zakonite zamudne obresti od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje, ne pa že od izteka 14-dnevnega roka po vložitvi zahteve za plačilo odškodnine pred vložitvijo tožbe.
Toženec utemeljeno izpodbija prisojo odškodnine za drugotožničin strah za moža. ZOR namreč ne priznava denarne odškodnine za strah za drugega, ki vsebinsko predstavlja škodo zunanjega izvora, oziroma škodo posrednega oškodovanca. Poseg zoper neposrednega oškodovanca se lahko reflektira kot škoda na drugih le v primerih iz 201. čl. ZOR, torej kot duševne bolečine ožjih družinskih članov, če nekdo umre ali v primeru posebno težke invalidnosti, medtem ko 200. čl. ZOR ureja le škodo lastnega izvora. Drugotožnici bi torej šla denarna odškodnina za to obliko škode, le če bi utrpela strah zase, kar pa v tožbi niti ni bilo zatrjevano.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - spor majhne vrednosti - stroški pritožbe
Tudi v pritožbenem postopku mora sodišče upoštevati temeljni kriterij za odločitev o tem, kateri stroški naj se stranki povrnejo in mora upoštevati samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo le povzema svoja stališča iz postopka pred sodiščem prve stopnje, predvsem pa povzame ugotovitve izpodbijane sodbe, zato ni z ničemer pripomogla k odločitvi v obravnavani zadevi. Zaradi navedenega mora stroške pritožbenega postopka kriti tožeča stranka sama.
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2, 56/3, 51, 51/2, 56, 56/2, 56/3. ZIZ člen 270, 270.
začasna odredba - razvezani zakonec
Posojilni pogodbi sta bili sklenjeni v času trajanja zakonske zveze strank tega postopka zavarovanja zaradi gradnje in opreme diskoteke. Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (2. odst. 51. čl. ZZZDR). Za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, odgovarjata zakonca nerazdelno tako s skupnim kot tudi svojim posebnim premoženjem (2. odst. 56. čl. ZZZDR), zakonec, ki je ob poravnavi dolga plačal več, kot znaša njegov del dolga, pa ima pravico povračilo tega terjati od drugega zakonca (3. odst. 56. čl. ZZZDR). Navedeno pa kaže na verjetnost obstoja upnikove terjatve do dolžnice. Dejstva, ki jih v pritožbi navaja dolžnica (namen posojila in zgolj formalen obstoj zakonske zveze), presegajo namen postopka zavarovanja, v katerem za odločitev zadoščajo verjetno izkazana dejstva, in bodo predmet obravnavanja v tekočih pravdnih postopkih, v katerih bo morala biti terjatev upnika ugotovljena z višjo, za meritorno odločbo potrebno stopnjo resnice.
Poslovanje stečajnega upravitelja nadzoruje in mu daje navodila predsednik stečajnega senata (2. in 3. odst. 75. člena ZPPSL). V zvezi s predmetno pogodbo bi zato lahko dal stečajnemu upšravitelju navodilo, kako ravnati, predsednik stečajnega senata. Odločil bi z odredbo, o morebitnem ugovoru pa bi odločil stečajni senat. Zoper odločitev stečajnega senata ni pritožbe.
ZST člen 4, 4/1, 4/2, 4/2-1, 4, 4/1, 4/2, 4/2-1. ZPPSL člen 111, 111/1, 137, 111, 111/1, 137.
prisilna izterjava sodne takse - stečaj
Tožnikova taksna obveznost je nastala pred začetkom stečaja. Glede na določilo 1. odst. 111. člena ZPPSL od dneva začetka stečajnega postopka od stečajnega dolžnika ni možno prisilno izterjevati terjatev, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, temveč je treba takšno terjatev prijaviti v stečaju, zato tudi ni možna prisilna izterjava sodne takse.
Če podjetnik posameznik predlaga oprostitev plačila takse za pritožbo, ni mogoče šteti napovedi pritožbe za umaknjeno, preden ni odločeno o predlogu za oprostitev.
pogodba - razlaga pogodbe - razlaga nejasnih določil v pogodbi
Vprašanje, h kateremu dolgu je tožena stranka pristopila, nujno potrebno presojati skladno z interpretacijskim pravilom 2. odst. 99. člena ZOR, po katerem se pri razlagi spornih določil pogodbe ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, pač pa je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot to glede na okoliščine sklenjene pogodbe ustreza kavzi pogodbe. Teh okoliščin prvostopno sodišče ni presojalo v smislu ugotavljanja vsebine v dogovoru skupno izražene volje pravdnih strank. Pritrditi je zato pritožniku, da bi bil dogovor o poravnavi neobstoječe obveznosti glede na interpretacijo dogovora, kot jo je podalo prvostopno sodišče, povsem brezpredmeten in nepotreben.
V kolikor se je sporna pot prej res uporabljala le za pešhojo in občasne vožnje s traktorjem, sedaj pa vsakodnevno vozi po tej trasi kamion s cisterno za odvoz mleka, potem to lahko pomeni nedopustno razširitev služnostne pravice, v kolikor je bila ta v priposestvovalni dobi ugotovljena le za pešhojo in občasne prevoze za gospodarske potrebe kmetije z osebnim vozilom oziroma traktorjem.
Okrožno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča, ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, ki ga lahko poda najkasneje v odgovoru na tožbo, pa do razpisa glavne obravnave. Tožena stranka, ki je na tožbo odgovorila, ugovora nepristojnosti ni podala. Ker je z vročitvijo tožbe v odgovor faza predhodnega preizkusa tožbe končana, se okrožno sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za stvarno nepristojno.
Če je izvedenec cestno prometne stroke na podlagi spisovnih podatkov ugotovil, da posamezne poškodbe na avtomobilu, ki je bil poškodovan v fingirani prometni nesreči, niso mogle nastati, in je lažni prikaz sledov avtomobilskih delov pripisan ravnanju obeh obdolžencev, mu ni mogoče uspešno očitati pristranskosti.
Za izkaz intervencijskega interesa ne zadošča goli gospodarski interes. Treba je namreč izkazati pravni interes, ki mora biti zasnovan v pravnem razmerju med intervenientom in stranko iz glavne pravde. Pri najemni pogodbi, ki je sklenjena pod odložnim pogojem, se šteje, da najemno razmerja že obstaja, da pa še ni spolnitvenega zahtevka. Najemna pogodba, ki je sklenjena za določen čas, preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena, in to neodvisno od dogovorjenega odloga.
V načelu poravnava, ki jo sklene z oškodovancem eden od solidarnih dolžnikov, nima pravnega učinka proti tistim, ki niso sodelovali pri sklenitvi. Sodolžnik pa jo lahko sprejme, če ni omejena samo na dolžnika, s katerim je sklenjena.
Odmena za uporabo tuje stvari se lahko odmeri v sodnem postopku šele, ko se ugotovi okoriščanje in na drugi strani prikrajšanje zaradi nemožnosti uporabe svoje stvari.
Če je obsojeni šele po preteku roka za pritožbo izpolnil posebni pogoj, in izpolnitev tudi dokazal, se lahko sodba o preklicu razveljavi in postopek za preklic ustavi.
ZPPSL (v 1. odstavku 93. člena) jasno in izrečno določa, da je predujem namenjen za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka (ne pa morebiti za kritje stroškov, ki naj bi nastali z vodenjem same začetne faze stečajnega postopka). Zato ga je tudi treba tako (in ne širše) razlagati. Edini strošek, ki je povezan z začetkom stečajnega postopka, pa je strošek objave oklica o začetku v uradnem listu.
Če toženec zatrjuje, da mu je tožnik odvzel posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja (ugovor viciozne posesti), mora sodišče pri odločanju o ugovoru upoštevati tako relativni (30 dni od dneva, ko se je izvedelo za motenje in storilca) kot tudi absolutni rok (eno leto od dneva, ko je motenje nastalo).