Služnostni upravičenec mora služnostno pravico uporabljati restriktivno (1. odst. 50. člena ZTLR), in ne more lastnika služne stvari, ki isto pot uporablja, povsem izključiti iz njene uporabe. Tožnik kot služnostni upravičene in toženec kot služnostni zavezanec morata svoje stvarne pravice izvrševati pošteno.
Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče pravilno presodilo izvedene dokaze in utemeljeno poklonilo vero tožeči stranki, da je izdelano opremo izročila A.Z. kot končnemu naročniku navedene opreme po naročilu tožene stranke potem, ko je slednji sporočila, da je oprema izdelana. Čim pa je tako, je prvostopno sodišče tudi utemeljeno uporabilo pravno domnevo iz 2. odstavka 614. člena ZOR o prevzemu opravljenega dela.
Če je sodišče sodbo oprlo na pred pravdo pridobljeno izvedensko mnenje, s katerim nasprotna stranka ni soglašala, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38/3, 38, 38/1, 38/2, 38/3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem - odmera
Sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe.
Niso izpolnjeni pogoji za sodno odločitev meje, če je ta bila določen v mejnem ugotovitvenem postopku, ne da bi bil v tem postopku doseženi sporazum kdaj razveljavljen in ne da bi predlagatelj zatrjeval kakršnokoli spremembo okoliščin po sklenitvi sporazuma. Ni namreč izpolnjen pogoj iz 131. člena ZNP, da je meja sporna.
Vseh dejanskih okoliščin dogodka sodišče prve stopnje ni dovolj natančno ugotovilo, zato na podlagi v sodbi ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoč zaključek, da se je tožena stranka razbremenila krivdne odgovornosti, ker je ravnala tako, kot je prav.
Začetek postopka prisilne poravnave nujno še ne pomeni nedovoljenost postopka izvršbe v poplačilo ali v zavarovanje. ZPPSL v 36. čl. sicer določa pravilo, po katerem od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni več mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo niti izvršbe v zavarovanje. V tretjem in četrtem odstavku pa določa izjeme, kdaj se pravilo iz prvega odstavka ne uporabi. Po tretjem odstavku velja taka izjema za izločitvene upnike in za tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila ali zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave, po četrtem odstavku pa izjema za upnike iz drugega odstavka 160. člena ZPPSL, to so dolžnikovi delavci, ki imajo do dolžnika privilegirane terjatve.
Gospodarska zbornica Slovenije je z zakonom ustanovljena oseba javnega prava, ki ima javna pooblastila in svoje naloge izvršuje v javnem interesu. Zaradi obveznega članstva pa ima članski prispevek - članarina (s katero se financira) značaj javne dajatve.
ZPP (1977) člen 355, 355. ZOR člen 99, 99/1, 99, 99/1.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožbeni razlog - dejstva - razlaga pogodbe
Ni podan pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, če sodišče posamezna dejstva sicre ugotovi napačno, a se izkaže, da so le-ta za sodno pravo irelevantna
Pravilnik je enostranski pravni akt, ki ga je sprejela tožeča stranka in z njim obljubila nagrado tistemu, ki izpolni v njem določene pogoje (prim. 229. čl. ZOR). Rok za pridobitev nagrade v tem pravilniku resda ni določen, vendar pa je že iz njegovega naslova (pravilnik o stimulaciji) in uvodnega besedila ("v interesu razvoja firme v zvezi s kvalitetnim delom svojih zaposlenih") razvidno, da gre za nagrajevanje in stimulacijo tistih, ki so pri svojem delu uspešni - uspešnost pa gotovo pomeni, da izpolnjujejo prevzete obveznosti, torej v konkretnem primeru, da toženca izpolnjujeta obveznosti, ki sta jih prevzela s pogodbo. To pa kaže na nujno medsebojno povezanost pravilnika in pogodbe o delu.
Dopusten in veljaven je promet z delnicami tudi če niso izdane. Za veljaven prenos lastništva delnic oz. članskih pravic, zato zadostuje tudi pogodba, s katero dosedanji lastnik delnic prenese le-te na novega lastnika, seveda pod pogojem, da obstoji ustrezno kritje v osnovnem kapitalu delniške družbe.
Materialnopravno zmotno je stališče tožene stranke, da bi tožeča stranka kapitalizirane zamudne obresti lahko uveljavljala šele po plačilu računov oziroma po pravnomočnosti sodbe, s katero bi bila ugotovljena sporna terjatev po računih. Neplačane zamudne obresti tožnik lahko uveljavlja v istem postopku, v katerem se ugotavlja tudi utemeljenost sporne terjatve po vtoževanih računih. Načelo ekonomičnosti postopka utemeljuje skupno obravnavanje obeh zahtevkov. Logično pa je, da je odločitev o utemeljenosti uveljavljanih kapitaliziranih obresti odvisna od predhodne ugotovitve utemeljenosti terjatve po računih, od katerih so te obresti obračunane. Nobene zakonske določbe ni, ki bi omejevala uveljavljanje obračunanih obresti šele po poplačilu glavnice, od katerih so obresti obračunane. Tožena stranka je bila v zamudi s plačilom vtoževanih računov že takoj po zapadlosti le-teh. Njena dolžnost plačila zamudnih obresti zato temelji na 277. členu ZOR. Tožeča stranka je zato imela podlago za uveljavljanje obračunanih in neplačanih zamudnih obresti v drugem odstavku 279. člena ZOR in od vsote tako obračunanih obresti in glavnic po vtoževanih računih za uveljavljanje nadaljnjih zakonitih zamudnih obresti od vložitve izvršilnega predloga 27.6.1996 dalje do plačila. Nobenega razumnega razloga ni, da sodna praksa skupnega uveljavljanja terjatve po vtoževanih računih in kapitaliziranih zamudnih obrestih na te terjatve ne bi dopuščala, zlasti še glede na uveljavljen konformni način obrestovanja, po katerem se zamudne obresti dnevno pripisujejo dolgovani glavnici.
Skrbni in celoviti oceni vsakega izvedenega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj skladno z 8. čl. ZPP prvostopnega sodišča pritoženo sodišče v celoti pritrjuje. Pritožbena trditev o neverodostojnosti priče J.L., ker je ta v dobrih odnosih z direktorjema obeh pravdnih strank, zaradi česar je bila njegova izpovedba nevtralna, je kontradiktorna. Nevtralnost priče v sporu in s tem nezainteresiranost za izid postopka je prav tista vrlina, ki priči zagotavlja njeno verodostojnost. Če je torej navedena priča izpovedala, da ji reklamacija in kvalitativni prevzem pri končnem kupcu G. ni znano, ni razloga za dvom v verodostojnost njegove izpovedbe. Z navedeno izpovedbo pa je omajala verodostojnost samega zapisnika o reklamaciji, ki ga J.L. ni podpisal in iz katerega naj bi izhajalo, da je bil pri pregledu dobavljenega blaga navzoč.
Dolžnik ni izpolnil splošnega pogoja za odlog izvršbe, ni izkazal verjetnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, saj v predlogu za odlog izvršbe v tej smeri ni predlagal nobenih dokazov, zato je zavrnitev njegovega predloga za odlog izvršbe, ne glede na morebitni obstoj posebno upravičenih razlogov za odlog po drugem odstavku 71. člena ZIZ, upravičena.
ZIZ člen 181, 181/7, 189, 189/1, 181, 181/7, 189, 189/1.
prodaja nepremičnine - domik - javna dražba
Če na javno dražbo v skladu z določbo sedmega odstavka 181. člena ZIZ ni vabljen eden izmed upnikov, je sklep o domiku zaradi nepravilnosti javne dražbe nezakonit in ga je treba razveljaviti.
ZPod člen 105, 123, 105, 123. ZOR člen 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 354, 355, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 354, 355. ZGD člen 578, 578/1, 578, 578/1.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - pravice ene stranke, če druga ne izpolni svoje obveznosti
V ZOR-u ni določbe, ki bi določala izpodbojnost pogodbe zaradi tega, ker jo ena od strank ni v celoti izpolnila. Za tak primer so določene drugačna sankcija, npr. razveza pogodbe (124. do 132. člena) ali prenehanje obveznosti (354. in 355. člen).